Johannsson, ne preveč priljubljeni minister za ribištvo in kmetijstvo, naj bi zdaj državo vodil do predčasnih volitev. Te bodo izvedli jeseni. Že takoj jutri naj bi se sicer soočil z glasovanjem o nezaupnici, kar je zahtevala opozicija. Če bo nezaupnica izglasovana, bodo predčasne volitve še prej.
Argentinski zvezni tožilec Federico Delgado je danes odprl preiskavo proti predsedniku Mauriciu Macriju, ki se je ujel v razkritja panamskih dokumentov. Tožilec je že zahteval od argentinske davčne uprave in protikorupcijskega urada, da preverijo, ali se je predsednik z dvema podjetjema v davčnih oazah izmikal plačevanju davka.
Ob objavi razkritih dokumentov iz družbe Mossack Fonseca je prišlo na dan, da je Macri skupaj z očetom in bratom med direktorji podjetja, ki je registrirano na Bahamih. Bil naj bi tudi v vodstvu še enega podjetja s sedežem v Panami.
Macri ne enega ne drugega podjetja ni navedel v svoji prijavi premoženja, ko je postal župan Buenos Airesa leta 2007 oziroma lani, ko je postal predsednik države.
V svoji predvolilni kampanji je sicer obljubljal odločen boj proti korupciji, zdaj pa zanika, da bi storil karkoli narobe in zatrjuje, da ni skrival ničesar.
A že takoj so v opoziciji, ki je sicer še pod vtisom hudega volilnega poraza, zahtevali, da bi moralo finančno poslovanje konservativnega predsednika preiskati tudi tožilstvo.
Poleg argentinskega predsednika in islandskega premierja se je v mrežo zaradi Panamskih dokumentov ujelo še več kot sto politikov.
Afera odnaša bankirje
Afera Panamski dokumenti medtem terja žrtve tudi med bankirji. Odstopil je šef Hypo banke v avstrijski zvezni deželi Vorarlberg Michael Grahammer. "Ostajam 100-odstotno prepričan, da ni banka v nobenem trenutku zaobšla zakonodaje ali sankcij," je zagotovil. Na položaju bo ostal do imenovanja naslednika. Hypo Vorarlberg se je znašel v množici dokumentov, ki jih objavljajo novinarji. Račune banke preiskujejo tudi avstrijske oblasti, podobno kot tudi račune avstrijske banke Raiffeisen Bank International.
Danes je odstopil tudi član nadzornega odbora nizozemske bančne skupine ABN Amro Bert Meerstadt. Nizozemski mediji so poročali, da je delničar korporacije Morclan z Deviških otokov, ki jo je ustanovila Mossack Fonseca. Meerstadt teh poročil ni komentiral, dejal pa je, da odstopa v izogib negativnim posledicam za tretjo največjo nizozemsko banko.
Putin ne pojasnjuje podrobnosti, namesto tega opozarja na "zaroto Zahoda"
Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes odzval na afero Panamski dokumenti in zanikal, da bi šlo za korupcijo, potem ko so panamski dokumenti razkrili, da je njegov prijatelj, čelist Sergej Roldugin vodil velik poslovni imperij v tujini.
Putin je opozoril, da njegovega imena ni v panamskih dokumentih, za novinarsko preiskovalno ekipo pa naj bi stali predstavniki administracije ZDA.
"Prečesali so račune v tujini. Vašega ponižnega sluge ni tam. O čem je potem sploh govora (...) Tisti, ki so delali na panamskih dokumentih so namesto tega omenili nekaj prijateljev ruskega predsednika in namignili, da bi lahko šlo za elemente korupcije," je na forumu za regionalne medije v Sankt Peterburgu v odzivu afero še dejal Putin.
"Kakšni elementi korupcije? Ni jih," je bil odločen ruski predsednik. Svojega prijatelja Roldugina je označil za "genialnega glasbenika" in filantropa. "Vesel sem, da imam za prijatelje ljudi, kot je Sergej Pavlovič," je še dejal Putin.
Ocenil je tudi, da sovražniki Rusije z objavo panamskih dokumentov ciljajo na enotnost ruskega naroda. "Želijo nas oslabiti navznoter, da bi bili potem bolj poslušni." Panamski dokumenti naj bi bili tako poskus, da od zunaj v Rusiji sprožijo nemire, o Putinovem odzivu poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Čelist Roldugin, ki je dolgoletni Putinov prijatelj, naj bi bil lastnik več poštnih nabiralnikov, prek katerih naj bi se poslovalo z več kot dvema milijardama dolarjev.
Putin je danes zanikal tudi tovrstne očitke. "Skoraj ves denar, ki ga je zaslužil, je porabil za nakup instrumentov v tujini in jih pripeljal v Rusijo," je še dejal.
Panama napoveduje spremembe
Panama bo zaradi afere Panamski dokumenti medtem ustanovila odbor strokovnjakov, ki bodo preučili prakse te države, v kateri deluje družba Mossack Fonseca, ki izvaja registracijo podjetij v davčnih oazah. Kot je sporočil panamski predsednik Juan Carlos Varela, želijo okrepiti transparentnost finančnega in pravosodnega sistema.
Neodvisen odbor nacionalnih in mednarodnih strokovnjakov bo "ocenil naše trenutne prakse in predlagal sprejem ukrepov, ki jih bomo delili z drugimi državami, da bi okrepili transparentnost našega finančnega in pravosodnega sistema", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pozno v sredo prek Twitterja sporočil Varela.
"Smo resna država, ki spoštuje mednarodno pravo in se pridružuje ukrepom mednarodne skupnosti, da bi našli rešitve za ta globalen problem," je dodal.
Danes objavljeni podatki Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev sicer razkrivajo, da je povpraševanje za več kot 16.300 podjetij, ki jih je Mossack Fonseca ustanovila v davčnih oazah, prišlo iz Hongkonga in Kitajske. To predstavlja 29 odstotkov celotnega posla panamske družbe.
V ustanavljanje podjetij v davčnih oazah naj bi bili vpleteni tudi sorodniki najmanj osmih sedanjih ali nekdanjih članov najvplivnejšega odbora kitajskega politbiroja.
V Evropski komisiji po izbruhu afere Panamski dokumenti pozivajo k hitrejšemu oblikovanju evropskega črnega seznama davčnih oaz. "Seznam davčnih oaz želim v prihodnjih šestih mesecih," je danes v Bruslju ob predstavitvi predlogov za boj proti goljufijam z DDV poudaril evropski komisar za obdavčevanje Pierre Moscovici.
Moscovici je zaradi razkritij "ogorčen in besen". "Ne vemo, koliko od teh dejavnosti je nezakonitih, vendar je večina prvič nedvomno resnična, drugič pa nedvomno nemoralna, neetična in z eno besedo nesprejemljiva," je poudaril komisar.
Davčne goljufije so po njegovih besedah "gospodarska kuga", razsežnost afere je "šokantna", zato mora EU čim prej oblikovati skupen črni seznam mednarodnih davčnih oaz in jih ustrezno kaznovati, če ne bodo pripravljene sodelovati.
Komisija je evropski črni seznam davčnih oaz predlagala januarja v sklopu svežnja predlogov za zaostritev boja proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb po EU na podlagi načela, da morajo podjetja davke plačati tam, kjer ustvarijo dobiček.
Tedaj je komisija seznam načrtovala v začetku leta 2019, danes pa je Moscovici pozval, naj bo pripravljen v pol leta. Trenutno je Panama le na črnem seznamu davčnih oaz osmih članic unije, je ponazoril problem neusklajenega ukrepanja v uniji.
Ob tem je komisar izpostavil, da Panama za razliko od drugih držav na črnem seznamu davčnih oaz doslej ni bila pripravljena na konstruktiven dialog z EU, ter državo pozval, naj premisli o svojem stališču.
V dokumente ujeta tudi slovenska častna konzula
Medtem pa današnje Delo poroča, da naj bi se v dokumente ujela tudi častna konzula v Luksemburgu Franc Zlatko Dreu in v Liechtensteinu Donat P. Marxer.
Dreu je bil leta 2006 nekaj mesecev pooblaščenec, pa tudi lastnik družbe z Britanskih Deviških otokov. Za Delo je sicer to zanikal, in pojasnil, da je pravi lastnik, ki je družbo kupil, verjetno po pomoti namesto svojega imena vpisal njegovo. To bi bilo možno, saj prisotnost notarja ni bila potrebna. Po odkriti napaki so vpisali novega lastnika in se opravičili, je dodal. Prav tako je zanikal, da bi v davčnih oazah ustanavljal podjetja za slovenske državljane, dejal je tudi, da je od leta 2002 poslovno neaktiven. Podatki, ki so jih pridobili na Delu, pa kažejo nasprotno – pooblastila za upravljanje podjetij je dobival še leta pozneje, vsaj do leta 2008.
V primeru Marxerja pa dokumenti po poročanju Dela dokazujejo, da je bil od decembra 2008 edini družbenik v podjetju Exal Enterprises na Sejšelih, nato pa je oktobra 2014 družbo prevzelo liechtensteinsko podjetje Medipolan, ki naj bi bilo Marxerjevo. Malo pred tem so v panamski centrali MF ugotovili, da Marxer ustreza kriterijem politično izpostavljenega posameznika (PIP). Züriško podružnico MF, preko katere je Marxer verjetno registriral Exal Enterprises, so prosili, naj predloži še osem dodatnih dokumentov, da bi izpolnili zakonske zahteve za poslovanje s PIP. Poleg osebnih podatkov so zahtevali tudi podatke o premoženju in bančnih računih družbe s Sejšelov. V Švici so nato ugotovili, da ni razloga, da bi bil Marxer PIP, saj gre za uglednega državljana, in izrazili dvom, da bo Marxer z MF hotel deliti vse te informacije. Nazadnje je šla njegova družba lani v likvidacijo.
Generalni sekretar na MZZ Stanislav Vidovič je danes za Radio Slovenija v odzivu glede dveh slovenskih častnih konzulov, ki sta se znašla v panamskih dokumentih, dejal, da bo ministrstvo za zunanje zadeve zaprosilo nadzorni veleposlaništvi, da pripravita poročilo o njunem delu.
V Panamskih dokumentih tudi eden nekdaj najbogatejših Slovencev Sergej Racman
Medtem so slovaški novinarji, med iskanjem svojih državljanov in finančnih rezidentov, ki so poslovali z razvpito odvetniško družbo Mossack Fonseca, specializirano za ustanavljanje off-shore podjetij, odkrili ime nekdanjega prvega moža Koloseja Sergeja Racmana, ki se je zaradi domnevne zlorabe položaja pri preprodaji delnic znašel tudi na zatožni klopi.
Racman naj bi bil na slovaškem seznamu, ker je bil tam finančno prijavljen, s prestolnici Bratislavi naj bi imel nekaj časa prijavljeno stalno prebivališče. Da ne gre za pomoto, priča tudi podatek, da "gre za lastnika podjetja, ki se ukvarja s 3D kinematografijo".
Racman sicer še vedno bije bitko za Kolosej, ki ga še vedno obvladuje preko partnerjev, banke pa bi ga zaradi visokih dolgov rade poslale v srečaj.
KOMENTARJI (207)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.