Finančni ministri držav v območju evra so dosegli dogovor o zahtevi Finske za zavarovanje njenih posojil Grčiji. Zavarovanja lahko pod določenimi pogoji uveljavljajo vse članice v območju evra, vendar se po besedah šefa evroskupine Jean-Clauda Junckerja nobena druga država ne bo odločila za to.
Vodja začasnega evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF) Klaus Regling je pojasnil, da bodo morale države, ki bodo želele zavarovanja, plačati svoj prispevek v stalni krizni sklad (ESM) v enem obroku v prvem letu ustanovitve, ne v petih letih.
Poleg tega bo treba na izplačilo zavarovanj v primeru bankrota počakati na zapadlost posojil EFSF, torej od 15 do 30 let. To sta dva od štirih pogojev. Preostala dva se nanašata na odpoved koristi, ki jih bodo preostale države deležne v okviru EFSF.
"To so kompenzacije za prejem zavarovanj. To je cena, ki jo bo treba plačati, zato je zelo malo verjetno, da bo to zahtevala še katera druga država," je dejal Regling.
Juncker je bil zadovoljen, da so dosegli dogovor o zavarovanjih, znano pa je, da mu enostranske poteze Finske niso bile všeč. Finska je namreč sredi avgusta z Atenami sklenila dvostranski dogovor o zavarovanju posojil, kar je razjezilo več drugih članic območja evra, tudi Slovenijo, ki so zahtevale enako obravnavo.
'Slovenija mora možnost zavarovanja poroštev preučiti'
Slovenija bo na podlagi dogovora evroskupine preučila možnost zavarovanja poroštev Grčiji, je v Luksemburgu povedal finančni minister Franc Križanič. "Mehanizem je vzpostavljen in odprt, ni vezan na posamezno državo, in sedaj bo treba glede na ceno zavarovanja preučiti, ali se to splača ali ne," je pojasnil.
Najprej bodo možnost pristopa k mehanizmu zavarovanj preučili na finančnem ministrstvu, potem pa to predložili vladi. Minister meni, da bo še dovolj časa tudi za predložitev zadeve v obravnavo ustreznim parlamentarnim odborom.
Za Slovenijo bi enkratno vplačilo kapitala pomenilo, da bi morala v prvem letu ustanovitve ESM, predvidene sredi leta 2013, vplačati 342 milijonov evrov, namesto po 68,4 milijona evrov letno v petih obrokih.
Oportunitetni strošek enkratnega vplačila bi za Slovenijo po prvi oceni znašal najmanj 40 milijonov evrov. Poleg tega bi bilo treba upoštevati še strošek izgube deleža dobička v okviru EFSF, ki ga v tem trenutku ni mogoče oceniti.
Juncker zavrača možnost bankrota Grčije
Na zasedanju finančnih ministrov držav v območju evra se ni nihče zavzemal za bankrot Grčije ali njen izstop iz območja evra. "Odločno moram zavrniti vse govorice glede izstopa države iz območja evra ali glede kakršnega koli defaulta," je poudaril Juncker.
Povedal je, da je evroskupina grško vlado pozvala k dodatnim ukrepom za krpanje luknje v javnih financah v letih 2013 in 2014, ki bodo šli dlje od ukrepov za letos in prihodnje leto, ter k dodatni privatizaciji, prav tako v omenjenem dveletnem obdobju.
Juncker je še povedal, da bo evroskupina odločitev o šestem obroku za Grčijo sprejela v oktobru in da država tega obroka v vrednosti osem milijard evrov ne bo potrebovala pred novembrom. Do zdaj je veljalo, da država denar, zato da se izogne bankrotu, potrebuje do sredine oktobra.
Preberite še: Jezni grški protestniki blokirali ministrstva.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.