Poslanci na Otoku zadali hud udarec Cameronu

Britanski premier David Cameron je doživel najhujši poraz v parlamentu, odkar je leta 2010 prevzel vodenje vlade v Londonu. Zanj so krivi uporniki v vrstah Cameronovih konservativcev, ki so se pridružili opozicijskim laburistom in podprli poziv premierju, da mora v Bruslju vztrajati pri realnem zmanjšanju sedemletnega proračuna EU.

Izid glasovanja v sredo zvečer sicer za premierja ni obvezujoč, predstavlja pa hud udarec zanj in njegovo vladno koalicijo. Proti premierju je glasovalo več kot 50 konservativnih poslancev, izid glasovanja pa je bil 307 proti 294.

Cameron je skušal evroskeptike pomiriti z obljubami, da nikakor ne bo privolil v realno povečanje novega sedemletnega finančnega okvira EU, ampak le v njegovo uskladitev z inflacijo. Kot vztraja, je to največ, kar lahko Velika Britanija doseže v Bruslju.

Tudi vodja koalicijskih laburistov – ti so evropskemu povezovanju sicer bolj naklonjeni kot konservativci – Nick Clegg se strinja, da realnega krčenja proračuna EU za leta 2014–2020 ni mogoče doseči. Kot je ponovil danes, za to ni "prav nobenega upanja".

"Stališče koalicijske vlade ostaja nespremenjeno – ne bomo privolili v povečanje proračuna EU, ki bi preseglo inflacijo (...). To je najostrejše stališče med vsemi državami članicami EU," je bil odločen Clegg. Kot je dodal, se s Cameronom razhajata pri številnih vprašanjih, glede tega pa sta enotna. Posvaril je še, da morebitni britanski veto na sedemletni finančni okvir Unije ni v interesu države. EU bi lahko namreč nato znova odprla vprašanje proračuna za prihodnje leto, kar bi lahko Veliko Britanijo zelo drago stalo.

Britanski finančni minister George Osborne je danes skušal zmanjšati ponižanje, ki ga je v parlamentu doživela vlada. Kot je poudaril, bo resničen preizkus prišel, ko se bodo poslanci odločali, ali bodo večletni proračun EU dejansko potrdili ali ne. Zatrdil je, da bo Cameron v Bruslju zagotovo dal zeleno luč le dogovoru, ki bo dober za britanske davkoplačevalce, ter dodal, da bi si tudi v vladi želeli zmanjšanja proračuna, če bi to le bilo mogoče.

Ciprsko predsedstvo Sveta EU je v ponedeljek zvečer predložilo kompromisni predlog glede finančnega okvira EU za obdobje 2014–2020, ki predvideva za 50 milijard nižji sedemletni proračun Unije, kot je prvotno predlagala Evropska komisija.

Osnova za pogajanja je predlog Komisije, po katerem naj bi proračun za obveznosti znašal 1033 milijard evrov, kar je za pet odstotkov več kot v obdobju 2007–2013. Vrsta držav – poleg Velike Britanije npr. tudi Nemčija in Francija – vztraja, da to v kriznih časih ni mogoče, in zahteva zmanjšanje proračuna za sto milijard evrov ali več.

Komisija krčenje proračuna odločno zavrača. Zmanjševanju finančnega okvira nasprotuje tudi Evropski parlament. Politični dogovor o sedemletnem proračunu Unije naj bi dosegli na izrednem vrhu Unije, ki se bo začel 22. novembra.