Posilstvo kot vojna taktika: 'Popolno razčlovečenje'

Potem ko je iz Libije prišla zgodba o Eman Al Obeidi, ki trdi, da jo je 15 Gadafijevih vojakov posiljevalo dva dni, je svet postal bolj pozoren tudi na tovrstno dogajanje v omenjeni državi. Svetovni mediji so poročali, da posilstva postajajo vse bolj pogosta, zdravniki naj bi pri mrtvih vojakih v žepih večkrat našli kondome in viagro, kar naj bi kazalo na to, da Gadafijevi možje posilstvo uporabljajo kot vojaško taktiko.

Kot je zapisano v Resoluciji 1820, ki so jo leta 2008 sprejeli Združeni narodi, vojno posilstvo služi za poniževanje, dominanco, ustrahovanje in tudi pregon dela populacije. V omenjeni resoluciji so Združeni narodi ostro obsodili tako vojaško taktiko in zapisali, da so posilstvo in druge oblike spolnega nasilja lahko vojni zločin, zločin proti človeštvu ali sestavni del genocida. Odločili so tudi, da se za zločine spolnega nasilja ne sme uporabiti ukrepov amnestije, ki se sprejmejo v procesu poravnave sporov.

'V normalnih razmerah ne bi posiljevali, v množici pa izgubijo nadzor'

Vojno posilstvo zakrivijo vojaki, drugi borci in tudi civilisti med vojnim konfliktom ali vojaško okupacijo, gre pa za močno psihološko orožje. "Pri posilstvu gre vedno za dominacijo, za izkazovanje moči,“ je za 24ur.com dejala psihologinja Andreja Pšeničny. V primeru vojnega posilstva pa je treba upoštevati tudi to, da je vojak del vojske, torej množice. "V množici racionalni elementi odpovedo,“ je dejala Pšeničnyjeva in dodala, da v množici na površje pridejo mnogo bolj primitivni čustveni elementi. "In zato ljudje, ki sicer v normalnih razmerah ne bi posiljevali, v množici izgubijo svoj notranji nadzor in počnejo vse tisto, kar počnejo vsi ostali," je povedala.

"Gre za popolno izkazovanje dominacije, popolno razčlovečenje," je Pšeničnyjeva dejala glede posilstva. Po njenih besedah so v vojni otroci in ženske plen, posilstvo pa je način osvajanja teritorija. "Na ta način se tudi izbriše moške z druge strani,“ je dejala.

'Posilstvo je nekakšno počasno ubijanje'

Dora Byamukama, članica vzhodnoafriške zakonodajne skupščine, ki sodeluje pri uveljavljanju pravic žensk, je v članku o posilstvih v Libiji na spletni strani New Vision zapisala, da je posilstvo vedno mučenje in da gre za neko vrsto počasnega ubijanja.

Posilstva v Libiji bi po njenih besedah morali ustaviti Združeni narodi.  Pri posredovanju v Libiji bi ZN morali nuditi posebno zaščito ženskam, da bi na tak način posilstva omejili, je prepričana Byamukamova. Ob tem pa je dodala, da bo učinkovitost Resolucije ZN 1820 pri boju proti spolnemu nasilju treba oceniti tudi v številnih drugih državah, med drugim tudi v Demokratični republiki Kongo, Darfurju in Slonokoščeni obali.