Blair: Prevzel bom vso odgovornost za vse napake, brez izjeme ali izgovora

Velika Britanija je stopila v vojno v Iraku, preden so bile izčrpane vse miroljubne možnosti za razorožitev te bližnjevzhodne države, je ob objavi z napetostjo pričakovanega poročila o vlogi Otoka v iraški vojni izjavil vodja preiskave, upokojeni diplomat John Chilcot. 

Kot je dejal, gre za poročilo o "posredovanju, ki je šlo zelo narobe, posledice pa je čutiti še danes". Čeprav Chilcotova preiskava ni imela mandata soditi o zakonitosti invazije na Irak leta 2003, je upokojeni diplomat danes izpostavil, da je bil proces odločanja glede zakonske podlage za vojno "daleč od zadovoljujočega".

Odločitev o sodelovanju v iraški vojni je sprejel nekdanji premier Tony Blair, zaradi česar ga številni Britanci še danes prezirajo.

V kratki izjavi po Chilcotovem nastopu je Blair za zdaj dejal le, da je deloval v najboljšem interesu Velike Britanije. "Ne glede nato, ali se ljudje strinjajo z mojo odločitvijo za vojaško akcijo proti Sadamu Huseinu ali ne, sem jo sprejel v dobri veri in v prepričanju, da je v najboljšem interesu države," je zapisal.

Po pričakovanjih bo kasneje danes še stopil pred novinarje. Za zdaj je dejal le, da prevzema vso odgovornost in da poročilo vsebuje resnične in oprijemljive kritike priprav, načrtovanja, postopkov in odnosa z ZDA. "Prevzel bom vso odgovornost za vse napake, brez izjeme ali izgovora. Istočasno pa ponavljam, da verjamem, da je bilo bolje odstraniti Husseina in da ne verjamem, da je to povzročilo terorizem, ki smo mu priča danes," je dejal. "Še posebej se poklanjam našim vojakom. Globoko obžalujem izgubljena življenja in žalost, ki jih je to povzročilo njihovim družinam. Na mojih izkušnjah se lahko učijo bodoči voditelji," je dejal. 

Britanski zunanji minister v času invazije na Irak Jack Straw pa je povedal, da bi, če bi vedel, kar ve zdaj, takrat sprejel drugačne odločitve.

Blair se je sicer lani opravičil za dejstvo, da so bili obveščevalni podatki glede Iraka takrat napačni, in za napake pri načrtovanju vojne, hkrati pa je poudaril, da ne obžaluje odstranitve Huseina.

Chilcot je danes med drugim povedal še, da je Blair leta 2002 takratnemu predsedniku ZDA Georgeu Bushu obljubil, da bo glede Iraka stal ob njem, kar koli se bo zgodilo. Kot je dejal, je Blair 28. julija 2002 Bushu posredoval tovrstno pisno zagotovilo. "Ob tebi bom, kakorkoli," je takrat zapisal Blair.

"Ugotovili smo, da vojaška akcija takrat ni bila zadnja možnost," je poudaril Chilcot ob objavi poročila o preiskavi, ki je trajala kar sedem let.

Kritiziral je dejstvo, da se je London preveč opiral na informacije obveščevalnih služb, ki niso bile preverjene v zadostni meri. Kot je izpostavil, da so bile ocene glede iraškega orožja za množično uničevanje na Otoku "predstavljene z neupravičeno gotovostjo".

 "Marca 2003 Sadam Husein ni predstavljal neposredne grožnje. Strategija blokad bi lahko še nekaj časa trajala," je povedal Chilcot, pri tem pa poudaril, da je Varnostni svet ZN podpiral nadaljevanje inšpekcij sumljivih iraških objektov in njihovega nadzora.

Chilcot je še poudaril, da so bili načrti tedanje Blairove vlade glede upravljanja zasedbe v Iraku po invaziji na to državo leta 2003 "povsem neustrezni", navaja britanski BBC. "Kljub izrecnim svarilom so bile posledice invazije podcenjene. Načrti in priprave na Irak po Sadamu Huseinu so bili povsem neustrezni," je poudaril diplomat.

Pojasnil je, da je vladi spodletelo, ko gre za upoštevanje obsega potrebnih ukrepov za stabilizacijo, upravljanje in obnovo Iraka ter odgovornosti, ki je z odločitvijo za sodelovanje v vojni padla na Veliko Britanijo.

"Prizadevanja Londona niso bila nikoli na ravni izziva," je dejal Chilcot. Po njegovih besedah je bilo neustrezno tudi vojaško načrtovanje. Blair pa je glede na poročilo precenil svoje zmožnosti vpliva na ameriške odločitve glede Iraka.

Upokojeni diplomat je izrazil upanje, da bodo v prihodnosti vojaške akcije takšnega obsega mogoče le ob bolj skrbni analizi in politični presoji. Poročilo je že predal premierju Davidu Cameronu, dostopno naj bi bilo tudi na spletu.

Blair: Nisem zavedel parlamenta in ne obžalujem strmoglavljenja Sadama Huseina

Blair je v odzivu na poročilo izrazil obžalovanje in opravičilo, a je hkrati zatrdil, da ni zavedel parlamenta in ne obžaluje strmoglavljenja Sadama Huseina. "Izražam večjo bolečino, obžalovanje in opravičilo, kot bi morda vedeli ali lahko verjeli," je dejal bivši premier. Ob tem dodal: "Kot jasno piše v poročilu, ni bilo nobenih laži, parlament in kabinet nista bila zavedena, nobene skrivne zaveze vojni ni bilo."

Preiskavo so sprožili leta 2009, ko so se britanski vojaki umaknili iz Iraka. Cilj je bil ugotoviti posledice invazije na bližnjevzhodno državo, ki se je pod vodstvom ZDA začela leta 2003, in okupacije, ki ji je sledila.

Med invazijo in posledičnim brutalnim sektaškim nasiljem je umrlo več deset tisoč Iračanov. Življenje je izgubilo tudi 179 britanskih vojakov, Chilcot pa je danes izrazil upanje, da bo poročilo prineslo vsaj kakšen odgovor njihovim svojcem.

Končno poročilo diplomata Chilcota vsebuje 2,6 milijona besed - kar je štirikrat več od Tolstojevega romana Vojna in mir. Njegova priprava je stala več kot 10 milijonov funtov. V preiskavi, ki po prvotnih načrtih ne bi smela trajati več kot leto dni, je pričalo več kot 120 prič. Na koncu so za preiskavo porabili sedem let - več, kot je trajala sama vojna. Eden izmed petih preiskovalcev je med preiskavo umrl.