Poostrili bodo nadzor pri potovanjih brez vizumov za državljane Zahodnega Balkana

Evropska komisija je danes objavila peto poročilo o delovanju režima potovanj brez vizumov, sklenjenega z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno goro in Srbijo. V poročilu ocenjuje, da so potrebni dodatni ukrepi za ohranjanje celovitosti režima potovanj brez vizumov in odpravo potencialnih zlorab azilnih sistemov EU.

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos, ki bo v začetku marca obiskal Beograd in Prištino, je ob objavi poročila dejal, da namerava komisija tudi v prihodnje ohraniti režim potovanj brez vizumov za državljane držav Zahodnega Balkana, vendar so potrebni ukrepi za odpravo zlorab.

V poročilu je komisija kot izredno zaskrbljujoče izpostavila zlorabe azilnega sistema s strani državljanov držav Zahodnega Balkana z režimom potovanj brez vizumov.

Število prošenj za azil, ki so jih vložili v EU in pridruženih schengenskih državah državljani omenjenih petih držav Zahodnega Balkana, namreč nenehno narašča od uvedbe liberalizacije vizumskega režima. Število prošenj v prvih devetih mesecev leta 2014 je bilo na primer za 40 odstotkov višje kot za enako obdobje leta 2013.

Prav tako se stopnja priznanja azila v EU in pridruženih schengenskih državah še naprej znižuje za državljane vseh petih držav, kar kaže na to, da je velika večina prošenj še vedno očitno neutemeljena, še piše v poročilu.

Med glavnimi priporočili komisije za zmanjšanje zlorab azilnega sistema so krepitev sodelovanja med državami članicami EU, komisijo, agencijo EU za nadzor zunanjih meja Frontex in Europolom na področju upravljanja meja, migracij, azila in ponovnega sprejema. Poleg tega je treba preiskovati osebe, ki pomagajo pri nezakonitih migracijah, in kazensko preganjati tiste, ki omogočajo zlorabo režima potovanj brez vizumov.

Komisija poleg tega priporoča okrepitev nadzora mej, a je pri tem opozorila, da je treba dosledno upoštevati temeljne pravice državljanov. Med priporočili za države, ki sprejemajo prosilce za azil, je tudi bolj previdna in selektivna raba denarnih prejemkov, kot sta žepnina in finančna pomoč za vračanje prosilcev za azil, da bi tako zmanjšali število finančnih spodbud za zlorabo azilnega sistema.