Pred rusko ambasado v Bukarešti so spustili belega goloba miru. (Foto: Reuters)

Rusi iz Gori proti Zugadiju in Potiju

Prebivalce gruzijskega pristanišča Poti ob Črnem morju so prestrašili ruski tanki, ki so se valili po tamkajšnjih ulicah. Kot je za agencijo Reuters povedal zaposleni v pristanišču, naj bi spremljali tovornjake s pripadniki ruskih mirovnih sil. Pristanišče naj bi takoj nato zapustili.

Rusija je novico o premiku svoje vojske v Poti sprva zanikala, nato pa sporočila, da imajo njeni mirovniki legitimno pravico biti v Potiju. Le nekaj ur zatem je Reuters objavil navedbe svojega fotografa Umita Bektasa, ki trdi, da je dva kilometra pred središčem mesta Zugadi na zahodu Gruzije več kot sto ruskih vojaških vozil, med njimi tudi okoli 40 oklepnikov, večinoma tankov. Na konvoju, opremljenem z ruskimi zastavami, je opazil tudi več minometalcev.

Deklica v enem od begunskih taborišč v Južni Osetiji. (Foto: Reuters)

Rusija je sicer začela uresničevati napovedi, da bo mesto Gori tik ob meji z Južno Osetijo v kratkem spet v gruzijskih rokah. Njena vojska namreč že zapušča kraj, iz katerega je mogoče nadzirati glavno cesto, ki povezuje vzhod in zahod Gruzije, teče pa tudi skozi Tbilisi. Položaje tam spet prevzemajo gruzijski policisti, ki bodo v okolici mesta postavili kontrolne točke. Da se je umik že začel, je za ameriško mrežo CNN potrdil tudi gruzijski notranji minister. Generalmajor ruske vojske Vjačeslav Borisov je ob tem prebivalce pozval, naj se vrnejo na svoje domove in posredno zanikal poročila o plenjenju. "Vse stavbe so v normalnem stanju, mesto ima vodo in elektriko," je dejal.

Sicer še ni jasno, v kakšnem času naj bi se ruska vojska popolnoma umaknila iz Južne Osetije, je povedal predstavnik ruske vojske. Načrt umika mora potrditi še ruski obrambni minister, nato pa podpisati še predsednik Dmitrij Medvedjev. “Ni ravno preprosto kar obrniti vseh sil, ki jih imamo tam,” je dejal vojaški vir.

Da bo mir zares zavladal v Gruziji, so se danes zavzeli tudi ameriška zunanja sekretarka Condoleeza Rice, ki se je sestala s predsedujočim Evropske unije, framcoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Po srečanju je slednji dejal, da bo Riceova v petek v Tbilisi prinesla dokumente, ki naj bi utrdili prekinitev ognja. "Če bo predsednik Mihail Sakašvili jutri podpisal te dokumente, o katerih smo se izpogajali z Medvedjevom, se bo umik ruskih enot lahko začel," je napovedal predsedujoči EU. Medtem je državna sekretarka poudarila, da se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zavezal h končanju ruskih vojaških operacij v Gruziji, ter izrazila upanje, da bo Medvedjev držal besedo.

Plenjenje po gruzijskih vaseh?

80 odstotkov prebivalcev Gorija je zapustilo svoje domove. (Foto: Reuters)

Na poročila o plenjenju, požiganju domov in izganjanju prebivalcev, ki so prihajala v zadnjih dneh, so se odzvale tudi Združene države. Ameriški predsednik George Bush je tako Rusijo pozval, naj divjanje vojakov takoj prepreči. Odgovor Moskve je prišel takoj. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zatrdil, da njihova vojska ne pleni, kljub temu pa obljubil, da bodo vsako takšno obtožbo preiskali in morebitne kršitelje kaznovali. Poleg Gorija naj bi bile na udaru predvsem gruzijske vasi v Južni Osetiji, pustošili pa naj bi številni prostovoljci, ki so ob izbruhu spopadov prijeli za orožje. O tem so s terena poročali tudi sodelavci človekoljubne organizacije Human Rights Watch.

V regijo, kjer je domove zapustilo kar 100.000 ljudi, številni kraji pa so porušeni, je že začela prihajati pomoč. Rusi napovedujejo obnovo Južne Osetije, medtem ko ameriška vojaška letala dostavljajo hrano in zdravila v Gruzijo.

Na slabe humanitarne razmere je opozoril generalni sekretar Združenih Narodov Ban Ki Mun. Kot je dejal, je nedavni spopad ruskih in gruzijskih sil za seboj pustil številne mrtve, ranjene in brezdomce. “Velik del Južne Osetije in okolica Gorija sta še vedno nedostopna za človekoljubne organizacije zaradi nenehne nevarnosti izbruha novih spopadov,” je dejal generalni sekretar.

Uporniki v Abhaziji razglasili zmago

Abhazijski uporniki so prevzeli nadzor nad mejno sotesko in razglasili zmago. (Foto: Reuters)

Poleg Južne Osetije se za neodvisnost od Gruzije bori tudi Abhazija, regija na zahodu države. Tam so se prav tako vneli spopadi, uporniki pa so včeraj razglasili zmago in osvoboditev svoje domovine. Gruzijski vojaki so namreč zbežali iz abhazijske soteske Kodori, ki leži tik ob meji z Gruzijo. Za seboj so puščali orožje, strelivo in celo obleke.

Medvedjev obljublja podporo

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v Kremlju sprejel voditelja Južne Osetije in Abhazije, regij, ki si prizadevata za odcepitev od Gruzije. Oba je prepričal v podpis sporazuma o prenehanju sovražnosti, ki ga je predlagalo francosko predsedstvo EU. Gruzija in Rusija sta nanj že pristali. Medvedjev je obenem napovedal, da bo njegova država podprla Južno Osetijo in Abhazijo v pogajanjih o njunem prihodnjem statusu.

Vse bolj napeti odnosi tudi med Rusijo in ZDA

Američani ne bodo prevzeli nadzora nad gruzijskimi pristanišči in letališči, trdijo v Pentagonu. Na sliki je pristanišče Poti, kjer naj bi Rusi v sredo potopili šest patruljnih čolnov. (Foto: Reuters)

Ameriški obrambni minister Robert Gates je danes še enkrat ponovil stališče ZDA o ruski vojaški akciji v Gruziji. Opozoril je na resne posledice, ki bi jih ta lahko imela na dvostranske odnose med državama prihodnjih nekaj let. Predsednik Bush je že v včerajšnjem govoru odločno stopil na stran Tbilisija, Rusijo pa je pozval, naj ne krši krhkega premirja ter naj ne ovira dostave humanitarne pomoči. To bodo v državo pripeljale ameriške vojaške ladje in letala, zaradi česar je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili dejal, da bodo Američani prevzeli nadzor nad njihovimi letališči in pristanišči. Pentagon je to takoj zanikal, Lavrov pa je Američane pozval, naj se odločijo med svojim "projektom gruzijsko vodstvo" in dobrimi odnosi z Rusijo. Na ruskem vojaškem poveljstvu so izrazili zaskrbljenost zaradi tovora, ki ga v Gruzijo transportirajo Američani.

Pomoč je v Gruzijo že prispela tudi iz EU. Avstrija, Češka, Litva, Latvija, Estonija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Poljska in Švedska so v državo poslale zdravstveno opremo, odeje, šotore in hrano.