'Pokazati bo treba bolj konstruktiven odnos'

Po včerajšnjem referendumu, na katerem so volivci arbitražni sporazum podprli s tesno večino, se je danes poleg slovenskih in hrvaških politikov odzvalo tudi veliko tujih.

Predstavnica evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja Angela Filote je tako ponovila besede predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa v sinočnjem prvem odzivu na izid referenduma, da je potrditev arbitražnega sporazuma na referendumu v Sloveniji "pomemben korak naprej, ki ga zelo pozdravljajo", ob tem pa se tudi odzvala na izjave predsednika SDS Janeza Janše, da njegova stranka ne bo glasovala za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške in EU. Ob tem je ponovila stališče, da dvostranska vprašanja ne bi smela vplivati na širitveni proces držav v regiji.

Janša je v nedeljo po potrditvi arbitražnega sporazuma na referendumu ponovil, da njegova stranka ne bo glasovala za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške in EU, dokler ne bo znana meja s Hrvaško, torej odločitev arbitraže. Problem je po njegovih besedah v tem, da bo arbitražno sodišče začelo delati šele po podpisu hrvaške pristopne pogodbe, kar pomeni, da bo na delo arbitražnega sodišča treba počakati še najmanj leto dni po podpisu te pogodbe.

Glede na to, da Slovenija za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v parlamentu potrebuje dvotretjinsko večino, bi nasprotovanje SDS pomenilo preprečitev vstopa Hrvaški v EU. Na vprašanje, ali je Evropska komisija razvila kakšen mehanizem, s katerim lahko prepreči veto držav članic, pa je tiskovna predstavnica odgovorila, da komisija tesno sodeluje s Svetom in Evropskim parlamentom, da bi zagotovili, da vsaka država na poti v EU napreduje na podlagi svojih zaslug, a da na koncu o tem vendarle odločijo države članice.

Čestitke vrha EU

Sloveniji in predsedniku vlade Borutu Pahorju je za potrditev arbitražnega sporazuma na nedeljskem referendumu čestital tudi predsednik EU Herman Van Rompuy. "To je odličen izid za Slovenijo, Hrvaško in za stabilnost regije," je Van Rompuy povedal Pahorju v telefonskem pogovoru danes zjutraj.

Izid referenduma je tudi zgled reševanja dvostranskih vprašanj v evropskem duhu za celotno regijo, je po navedbah Van Rompuyeve tiskovne službe v telefonskem pogovoru s Pahorjem še dejal predsednik EU.

V tiskovni službi so še sporočili, da bo Van Rompuy regijo Zahodnega Balkana obiskal v začetku julija in nato še jeseni.

'Pomemben zgodovinski presedan'

Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je medtem v Bruslju v odzivu na potrditev arbitražnega sporazuma poudaril, da so Slovenci sprejeli zelo modro odločitev o vprašanju meje s Hrvaško ter da se bliža končna rešitev tega vprašanja.

Prav tako je izpostavil, da je izid referenduma "pozitiven razvoj, ne samo za odnos med državama, temveč za sodelovanje v celotni regiji Zahodnega Balkana". Ob tem je dodal, da izid daje "nov zagon" pristopnim pogajanjem Hrvaške in EU.

Slovenija in Hrvaška sta po mnenju predsednika Evropskega parlamenta z dogovorom glede reševanja vprašanja meje pokazali, da se skupne rešitve, četudi dosežene skozi dolga in težka pogajanja, izplačajo. "To je pomemben zgodovinski presedan," je poudaril.

"Ko se bo Hrvaška enkrat pridružila EU, bodo Slovenci in Hrvati živeli in delali skupaj pod isto evropsko streho. Takrat bodo meje štele veliko manj," je še menil predsednik Evropskega parlamenta.

Ob tem je Buzek še izpostavil, da je hrvaške in slovenske voditelje vseskozi spodbujal k vzajemno sprejemljivemu sporazumu o reševanju vprašanja meje, zato je spodbudnih novic iz Slovenije še toliko bolj vesel.

'Malo bolj konstruktivno'

Podpredsednik skupine socialistov v Evropskem parlamentu (PES) Hannes Swoboda, ki je bil pred leti tudi podpredsednik medparlamentarne delegacije za odnose z jugovzhodno Evropo, je izid referenduma označil z besedami, da gre za “odklepanje vrat novi prihodnosti v regiji”. Desnosredinske politike je ob tem pozval, naj pokažejo bolj konstruktiven odnos do tega.

“Koalicija, ki so jo vodili socialni demokrati, je prepričala volivce, da je sporazum ne samo njen lasten projekt, ampak tudi, da gre za strateške interese Slovenije kot pomorske države, ki je tudi ključni igralec v regiji Jugovzhodne Evrope,” je dejal Swoboda in ob tem čestital premierju Pahorju.

“Rezultat vidim kot odklepanje vrat novi prihodnosti za regijo. EPP ob tem pozivam, naj pritisnejo na svoje člane v Sloveniji, da bodo sprejeli izid referenduma in imeli v prihodnosti bolj konstruktiven odnos kot ga imajo zdaj,” je še dejal.

Vodja največje slovenske opozicijske stranke SDS Janez Janša bi moral po mnenju Swobode pri odločanju o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške in EU igrati bolj konstruktivno vlogo.

Nacionalistični pristop pri reševanju tega vprašanja je po mnenju Swobode povsem mimo evropskega načina reševanja problemov. Tega bi se moral o mnenju evropskega poslanca dobro zavedati tudi Janša, ki je v prvi polovici leta 2008 med slovenskim predsedovanjem EU predsedoval Evropskemu svetu, v okviru katerega se sestajajo voditelji unije, še meni Swoboda.

Špansko predsedstvo EU upa na napredek v pogajanjih

Špansko predsedstvo EU je zelo zadovoljno s potrditvijo arbitražnega sporazuma in močno upa na napredek v pogajanjih Hrvaške z EU, je povedala tiskovna predstavnica predsedstva Cristina Gallach.

"Te dni si prizadevamo za to, da bi lahko dosegli premik naprej v pogajanjih Hrvaške z EU," je povedala Gallachova. Naslednja pristopna konferenca EU in Hrvaške, še zadnja pod španskim predsedstvom EU, naj bi bila konec tega meseca, vendar datum še ni potrjen.

Na izid referenduma se je že odzvalo tudi špansko zunanje ministrstvo v Madridu, ki je v sporočilu za javnost zapisalo, da je Španija vesela pozitivnega izida referenduma, ki je "pomemben korak za dvostranske odnose med Slovenijo in Hrvaško" ter spodbuda evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana.

EPP: Izid odpira vrata nadaljnjemu dialogu

Vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), Joseph Daul je ob izidu referenduma izrazil željo, da bi bilo vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško popolnoma urejeno pred vstopom Hrvaške v EU, predvidenim leta 2012.

Izid po njegovem sicer "jasno kaže, da so Slovenci glede tega temeljnega vprašanja razdeljeni, in vlada bi to morala upoštevati".

Obenem pa ta pozitivni izid po besedah prvaka EPP "odpira vrata nadaljnjemu dialogu med stranema na podlagi sporazuma, doseženega lani septembra, ki omogoča mednarodno arbitražo o meji na kopnem in morju".

Potrditev arbitražnega sporazuma so pozdravili tudi v tretji največji politični skupini v Evropskem parlamentu, skupini evropskih liberalcev (ALDE). Pozitiven izid je po njihovem mnenju spodbuda nadaljnji širitvi EU.

"Z veseljem ugotavljam, da je odlično delo nekdanjega komisarja za širitev Ollija Rehna priznano in bo postalo zgled tega, kako lahko Evropska komisija uresničuje vlogo voditeljice in pomembne igralke," je ob tem izjavil Guy Verhofstadt.

Zmaga za vso Evropo

Italijanski zunanji minister Franco Frattini se je medtem odzval z oceno, da gre za "pomemben signal za Slovenijo, Hrvaško in vso Evropo". Rezultat referenduma bo po "zgodovinski" konferenci o Balkanu v Sarajevu 2. junija omogočil nadaljevanje dela za evropske integracije vseh držav Zahodnega Balkana.

Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger pa je dejal, gre za zmago sil za prihodnost v Sloveniji. Rezultat referenduma po oceni Spindeleggerja hkrati tudi odstranjuje "kamen spotike" na hrvaški poti v EU. "Obema stranema je uspelo preseči razhajanja, ki so deloma bila zelo čustvena, z lastnimi silami in s pomočjo demokratičnih sredstev in pogajanj. To bi lahko bil tudi pozitiven znak za vse države Zahodnega Balkana, kjer obstaja še vrsta odprtih meddržavnih težav," so še zapisali.

Neimenovani tiskovni predstavnik nemške vlade pa je dejal, da bi lahko arbitraža služila kot model za druge dvostranske spore o meji med državami na Zahodnem Balkanu.

Referendum je v sporočilu za javnost posebej pozdravil tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki je poudaril, da si odločitev slovenskega naroda za arbitražo zasluži priznanje in spoštovanje.

"Ta način dobrososedske rešitve konflikta je vzoren in priča o sodobnem evropskem duhu. Hkrati je tudi signal za skupno regijo za rešitev dvostranskih spornih vprašanj v duhu partnerstva in na način, ki podpira regionalno stabilnost in postopno približevanje držav Zahodnega Balkana Evropski uniji," je zapisano v sporočilu za javnost nemškega zunanjega ministrstva.

Westerwelle je tudi izrazil prepričanje, da bo "ta odločitev dala pozitivne impulze pristopu Hrvaške v EU".

Francosko zunanje ministrstvo je pozdravilo "pozitivni rezultat" nedeljskega referenduma, ki "potrjuje, da pripravljenost na rešitev mejnega spora v evropskem duhu, na podlagi prava in dialoga, omogoča dosego trajne in sprejemljive rešitve za vse". Pahorju je sicer v telefonskem pogovoru čestital tudi francoski premier Francois Fillo.