Ker so razmere v Libiji z vsako uro bolj napete, številni tujci prosijo svoje države za pomoč pri umiku na varno.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da "zaradi stopnjevanja nasilja in nepredvidljivih varnostnih razmer odsvetujemo vsa potovanja v državo. Državljanom, ki se tam že nahajajo, pa svetujemo, da razmislijo o odhodu iz države z uporabo rednih letalskih linij, če jim varnostna situacija to dovoljuje".
V Libiji okoli 30 Slovencev
Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je po koncu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal,da Slovenija nima večjega števila ljudi v Libiji. "Po nekaterih ocenah je tam nekaj turistov, ampak to so neuradne ocene, mi nimamo informacij iz prve roke, naše turistične organizacije ne vodijo ljudi v Libijo," je še povedal.
Po poročanju nacionalne televizije je v Libiji po neuradnih podatkih okoli 30 slovenskih turistov, med njimi pa ni nihče v mestih, kjer potekajo protesti. Šlo naj bi za skupino starejših turistov, ki sta jih v Libijo pripeljali dve slovenski potovalni agenciji. Kot je pojasnil predstavnik ene od njih, so turisti trenutno v puščavi Akakus, v torek pa bodo na območju Ubarijskih jezer. Ta območja so po njegovih besedah trenutno najvarnejša v državi. Obe agenciji sodelujeta z MZZ, ob zaostritvi razmer pa bodo storili vse, da bi potnike predčasno varno pripeljali v domovino.
"Svetujemo izredno previdnost ter izogibanje krajem, kjer potekajo demonstracije in zborovanja ter upoštevanje varnostnih navodil lokalnih oblasti. Odsvetujemo potovanja v dele province Cyrenaica, še posebej mesti Bengazi in Al-Bajda. Priporočamo dodatno pridobitev informacij iz drugih virov. Zaradi poročil o čezmejnih kriminalnih aktivnosti odsvetujemo vsa potovanja, ki niso nujna, tudi v obmejna območja s Čadom, Nigrom, Alžirijo in Sudanom," so še sporočili.
MZZ izjemno zaskrbljeno zaradi protestov v Libiji
Slovensko MZZ je izjemno zaskrbljeno zaradi protestov v Libiji in poročil o naraščajočem številu ubitih demonstrantov, so danes zapisali v sporočilu za javnost. Dodajajo, da obsojajo nasilje oblasti, ki ga uporabljajo v obračunavanju s protestniki, ki si želijo demokratičnih sprememb v državi.
"Republika Slovenija poziva libijske oblasti, da se vzdržijo uporabe sile in spoštujejo pravico ljudi do zbiranja in izražanja volje po spremembah. Prav tako naj oblasti upoštevajo zahteve ljudi in o njih razpravljajo v odprtem in konstruktivnem dialogu. Ministrstvo za zunanje zadeve pričakuje, da bodo libijske oblasti sodelovale pri zaščiti državljanov EU v državi," so še zapisali.
Pahor: Obsodba nasilja in poziv h koncu represije ter začetku demokratičnih procesov v regiji
"Kot predsednik slovenske vlade ostro obsojam nasilje oblasti, ki ga v nekaterih zalivskih in afriških državah, zlasti surovo v Libiji, izvajajo nad ljudmi, ki zahtevajo politične in družbene spremembe. Represija se mora končati, začeti se mora demokratični dialog o prihodnosti teh držav," pravi slovenski predsednik vlade Borut Pahor, ki dodaja, da je to zelo pomembno tudi za regionalno in mednarodno stabilnost, pri čemer je v prvi vrsti, ne glede na končne rezultate demokratičnih sprememb, ključno spoštovanje veljavnih mirovnih sporazumov.
"Slovenija si bo še naprej prizadevala utrditi in poglobiti prijateljstvo ter gospodarsko sodelovanje z narodi in državami zalivskih in afriških držav, ki imajo pravico, da si uredijo svoje družbeno in politično življenje skladno z njihovo voljo," je zaključil.
Srbe napadli oboroženi lopovi
Okoli 50 srbskih državljanov, zaposlenih v podjetju Petrolcomet, se je te dni napotilo proti Tripoliju, da bi od tam nato zbežali iz države. V bližini mesta Ras Lanuf so izvedeli, da so nasilni izgredi izbruhnili tudi v prestolnici, zato so se začasno umaknili v tamkajšnji kamp. Danes ponoči pa so v kamp vdrli oboroženi moški, ki so začeli s plenjenjem. Srbi so se jim zoperstavili z golimi rokami, saj so morali ubraniti vsaj nekaj vozil, s katerimi bi lahko nadaljevali pot. O dogodku so uspeli obvestiti srbske oblasti, ki zdaj na vse načine poskušajo za njih priskrbeti izstopne vizume iz Libije. Delavci prosijo, naj pohitijo, saj se bojijo, da se bodo danes zvečer oboroženi moški vrnili v kamp, sami pa več ne vedo, kam naj bežijo.
Več sto Libijcev, oboroženih z noži in orožjem, je napadlo tudi južnokorejsko gradbišče v Tripoliju. Vneli so se spopadi, v katerih so bili ranjeni najmanj štirje tujci. Poškodovani so bili trije Južnokorejci, enega od njih naj bi zabodli, eden ali dva delavca iz Bangladeša pa sta bila ranjena. Protestniki so na gradbišče prvič prišli okoli 23. ure po lokalnem času, potem so odšli in se čez nekaj ur vrnili. Oblasti so sporočile, da so bili protestniki na kraju vse do 5. ure po lokalnem času. Libijci naj bi z gradbišča odnesli računalnike in delovne stroje, za zdaj pa ni znano, koliko škode so povzročili.
Države rešujejo svoje državljane
Danes je hrvaško podjetje Montmontaže prosilo ministrstvo za zunanje zadeve, naj jim pomaga pri evakuaciji zaposlenih. Gre za 13 delavcev, ki so ujeti v Libiji, podjetje pa je celo najelo letalo za njihovo evakuacijo. Težava je, da jim libijske oblasti nočejo izdati dovoljenja za pristanek. Hrvaško veleposlaništvo je v kontaktu z delavci in jih poskuša spraviti na varno. Ministrstvo je danes potrdilo, da so prejeli še nekaj prošenj hrvaških državljanov, ki želijo zbežati iz Libije, a jim to ne uspe brez hrvaške pomoči.
V Libiji je trenutno približno 500 Hrvatov. 400 ljudi dela za hrvaška podjetja v Libiji, 90 jih tam živi, še približno 10 hrvaških državljanov pa v Libiji dela za tuja podjetja, poročajo hrvaški mediji.
Nemčija in Švedska sta svoje državljane opozorili, naj se do nadaljnjega ne odpravljajo v Libijo. Po podatkih švedskega zunanjega ministrstva naj bi bilo v Libiji med 40 in 50 švedskih državljanov, medtem ko je nemško zunanje ministrstvo sporočilo, da v Libiji biva okoli 500 Nemcev.
Tudi britanska energetska družba BP je danes sporočila, da bo v prihodnjih dneh iz Libije najverjetneje odpoklicala svoje zaposlene. Po navedbah tiskovnega predstavnika BP Davida Nicholasa ima družba v Libiji okoli 140 zaposlenih, med katerimi je manj kot tretjina tujcev.
Italijanski energetski koncern Eni, ki med tujimi podjetji v Libiji pridobiva največ nafte in plina, je sicer sporočil, da napete razmere v državi še ne vplivajo na proizvodnjo energentov. So pa napovedali, da bodo poostrili varovanje svojega osebja in objektov.
Eni ne morejo ven, drugi pa noter
Nekateri poskušajo pobegniti iz države, drugi pa spet ne morejo vstopiti vanjo. Težave imajo tuji novinarji, ki so v Libiji nezaželeni, njihovo nalogo pa so prevzeli številni aktivisti, ki so kljub internetnim in telefonskim mrkom našli način, da svetu sporočajo, kaj se dogaja v državi. Objavljajo tudi fotografije in posnetke, iz katerih je razvidno, da so razmere kritične. Libijci imajo tudi polno podporo raznih aktivistov, še posebej skupine Anonimus, ki jih zalagajo z informacijami, kako bojevati virtualni boj z oblastmi, ne da bi jih pri tem odkrili in aretirali. Svojo internetno izkušnjo so z drugimi narodi podelili tudi Egipčani.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.