Trije evropski energetski velikani bodo prevzeli 50-odstotno lastništvo plinovoda Južni tok. Italijanski Eni bo postal 20-odstotni lastnik, nemški Wintershall in francoski EDF pa po 15-odstotna lastnika. Preostala polovica bo v lasti ruskega Gazproma. Z razdelitvijo lastništva Južnega toka se po navedbah izvršnega direktorja projekta Marcela Kramerja partnerji strinjajo, da je Južni tok ne samo strateško pomemben, temveč pomeni tudi pomembno priložnost, ki je ne gre zamuditi.
Lastniška struktura Južnega toka je bila sicer pod drobnogledom, odkar je bilo skupno podjetje, ki sta ga ustanovila Gazprom in Eni, združeno z energetsko podružnico nemškega BASF, Wintershall in pozneje še z EDF.
Projekt Južni tok, vreden 21,5 milijarde dolarjev, se je v preteklosti soočal s številnimi pomisleki o ekonomski vzdržnosti in dvomi, ali lahko partnerji v projektu zagotovijo dovolj rezerv za "lačen" evropski trg v prihodnjih desetletjih.
Južni tok, ki bi lahko potekal tudi čez Slovenijo, predstavlja neposredno konkurenco naftovodu Nabucco, ki ga podpirajo ZDA. ZDA si namreč želijo, da bi Evropa zmanjšala odvisnost od ruskega plina.
Južni tok naj bi plin začel Evropi dobavljati proti koncu leta 2015, plinovod pa je speljan mimo Ukrajine, s katero se je Rusija v minulih letih zapletala v hude energetske spore zaradi cene plina, kar je v Evropi sprožilo bojazni o stabilnosti dobave plina iz Rusije.
Rusija in Ukrajina sta se v minulih tednih znova sprli zaradi cen plina. Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev naj bi se 24. septembra sestala na novih pogajanjih, Gazprom pa je nov spor izkoristil za argument, zakaj je Južni tok tako pomemben.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.