FOTO: Po svetu s shodi obeležili praznik dela, v Grčiji tudi splošna stavka

V luči obeležitve mednarodnega praznika dela so po državah potekali številni protestni shodi in zborovanja.

Policija je proti skupini približno 200 protestnikov posredovala v okrožju Gayrettepe, da bi jim preprečila pot na Taksim, na katerem so mestne oblasti prepovedale zborovanja. Policija je območje zaprla z barikadami in preverjala turiste in druge ljudi, ki so se gibali v okolici.

Protestniki, ki so jih sestavljali predstavniki različnih levičarskih skupin, so pri tem razvili transparente proti vladi in predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ki bo v skladu z izidom nedavnega referenduma dobil še širše pristojnosti. "Dolgo naj živi prvi maj, ne diktatorju," je med drugim pisalo na transparentih.

Pri poskusu vstopa na Taksim je bilo aretiranih najmanj 13 ljudi. Televizija NTV medtem poroča, da je policija v predelu Besiktas prijela kar 70 protestnikov.

Trg Taksim je bil sicer glavno prizorišče shodov ob prazniku dela do leta 1977, ko je bilo med protesti ubitih 34 ljudi. Oblasti so kasneje spet dovolile dogodke na trgu, a so ga nato znova zaprle, potem ko je bil leta 2013 središče protestov proti Erdoganu, takrat turškemu premierju.

Več tisoč ljudi, tudi sindikalistov in kritikov vlade, se medtem udeležuje zborovanja na za to uradno določenem območju, v okrožju Bakirkoy v bližini mednarodnega letališča. Za varnost v mestu skrbi približno 30.000 policistov.

V Grčiji 24-urna stavka

Grški sindikati so praznovanje praznika dela obeležili s 24-urno splošno stavko, zaradi katere so med drugim obstali trajekti in železniški promet, in protesti proti novim varčevalnim ukrepom, ki jih v zameno za posojila od Aten pričakujejo mednarodni posojilodajalci.

V Atenah je po podatkih policije demonstriralo okoli 10.000 ljudi, v Solunu pa kakih 3500. Opoldne se je pred parlamentom v Atenah zbralo več tisoč članov sindikata komunistov PAME, ki so vzklikali gesla proti krčenju socialnih in delavskih pravic. Za 17. maj je sicer napovedana splošna stavka proti varčevalnim ukrepom.

Na ulice tudi prebivalci Moskve, Berlina in ZDA

V središču Moskve se je tradicionalnega prvomajskega shoda na poziv sindikatov po podatkih policije udeležilo približno 1,5 milijona ljudi. Na čelu z županom Sergejem Sobjaninom so pozvali k višjim plačam in boljšim življenjskim in delovnim pogojem. Po vsej državi se je prvomajskih shodov udeležilo okoli 2,5 milijona ljudi. Za varnost je skrbelo več kot 350.000 pripadnikov varnostnih sil.

Praznovanj ob prazniku dela se je na osrednjem trgu revolucije v Havani kot tudi širom države udeležilo na milijone Kubancev, ki pa v nasprotju s protestniki drugod po svetu niso opozarjali na pravice delavcev, pač pa so korakali v podporo oblastem pod vodstvom predsednika Raula Castra.

Manj prizanesljivi so bili udeleženci na eni od prireditev ob 1. maju, ki se je je udeležil tudi južnoafriški predsednik Jacob Zuma. Slednji je po vzklikih neodobravanja sindikalistov prireditev zapustil. Ob odhodu predsednika prišlo celo do pretepa med podporniki in nasprotniki Zume, ki se otepa obtožb o korupciji in zlorabi položaja.

Več tisoč ljudi so danes pričakovali tudi na več shodih za boljšo socialno zaščito v Hongkongu, kjer naj bi stopil v veljavo nov zakon o minimalni plači.

Podobni shodi in protesti so potekali tudi v Nemčiji. Veliko se jih je zbralo v Berlinu, kjer so letos sicer obeležili 30. obletnico začetka prvih protestov. V Berlinu je ob prazniku dela potekalo več kot 20 večjih shodov in prireditev.

Ob protestnih shodih pa so potekala tudi politična zborovanja. Na tradicionalnem prvomajskem zborovanju avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) pred dunajsko mestno hišo je zbrane nagovoril vodja stranke, kancler Christian Kern, ki je pozval k enotnosti stranke. SPÖ namreč že dlje časa pretresajo nesoglasja.

Protesti proti politiki in retoriki ameriškega predsednika Donalda Trumpa so potekali tudi širom ZDA. Na njih naj bi se zavzeli predvsem za pravice priseljencev.

Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.