Japonska, Rusija in Kanada protokola ne bodo podaljšale

Na konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) so se delegati iz 194 držav dogovorili, da se bodo začela pogajanja o novem sporazumu, ki bi nasledil iztekajoči se Kjotski protokol in h kateremu bi se priključile vse glavne onesnaževalke, ki v ozračje izpuščajo največ toplogrednih plinov.

Pogajanja glede novega sporazuma naj bi glede na dogovor končali do leta 2015, sporazum pa naj bi začeli uresničevati leta 2020.

Pravno zavezujoči sporazum je bil največji kamen spotike na konferenci, ki so jo podaljšali za dva dni, in sicer predvsem zaradi nestrinjanja Indije, Kitajske in ZDA. Indija in Kitajska, ki nista sodelovali pri Kjotskem protokolu, ker sta državi v razvoju, sta zahtevali, da razvite države, ki so v preteklosti najbolj onesnaževale okolje, naredijo več kot države v razvoju. ZDA, ki Kjotskega protokola niso ratificirale, so končni dogovor sprejele, vendar pa se napovedujejo težave v kongresu.

Udeleženke konference so podprle tudi namero o obnovitvi Kjotskega protokola z decembrom 2012, ko se protokol izteče. Takrat naj bi tudi sprejeli odločitev, ali bi ga podaljšali do leta 2017 ali 2020. Medtem ko je EU pripravljena pristati na drugo obdobje zavez, so Japonska, Rusija in Kanada dale jasno vedeti, da protokola ne nameravajo podaljšati, saj da nima smisla, ker ne vključuje največjih onesnaževalk.

Glede zelenega sklada, v katerega bi glede na dogovor z lanske konference v mehiškem Cancunu razvite države sprva prispevale 30 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 100 milijard dolarjev na leto, ostaja odprto vprašanje, kakšen delež financiranja bi prišel iz javnih virov in kakšen iz zasebnega sektorja.

Ban dogovor  pozdravil

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je pozdravil dogovor, ki so ga dosegli na podnebni konferenci. Dogovor je ključen za spodbujanje večje aktivnosti in ambicioznosti pri odzivanju na izzive podnebnih sprememb, je dejal.

Ban je pozdravil tudi dogovor o oblikovanju drugega obdobja Kjotskega protokola, saj bo povečal gotovost na trgu z emisijskimi kuponi in zagotovil dodatne spodbude za nove investicije v tehnologijo in infrastrukturo, potrebno za boj s podnebnimi spremembami.

"Gledano v celoti ti dogovori predstavljajo pomemben napredek v našem delu proti podnebnim spremembam," je zapisal Ban in države pozval, naj te odločitve hitro uveljavijo in nadaljujejo "s skupnim delom v konstruktivnem ozračju, kot se je pokazal v Durbanu".

Pogajanja so se končala, ko je ministrica dala ultimat

Čeprav je Ban govoril o konstruktivnem ozračju, pa so bila pogajanja v resnici dolga in ostra. Končala so se šele, ko je predsedujoča konferenci južnoafriška zunanja ministrica Maite Nkoana Mashabane postavila ultimat EU in Indiji, da v 10 minutah zgladita spor. Indija namreč ni želela opredelitve, da je dogovor pravno obvezujoč. Evropska komisarka za okolje Connie Hedegaard in indijska kolegica Jayanthi Natarajan sta potem potrebovali 50 minut, vendar pa sta se le dogovorili. Za obe strani je bila namreč sprejemljiva brazilska opredelitev, da mora imeti dogovor pravno moč. 

Nevladne organizacije z različnimi ocenami

Medtem nevladne organizacije izid podnebne konference ocenjujejo različno – nekatere menijo, da dogovor ne prinaša zagotovila o zavezujočem ukrepanju, nekatere pa, da je pomemben korak naprej. Enotne pa so v oceni, da je potrebno čimprejšnje ukrepanje za zmanjšanje emisij in omejitev segrevanja ozračja.

V Greenpeaceu v Sloveniji tako pravijo, da je grenka novica, da so nasprotniki, z ZDA na čelu, uspeli v besedilo vriniti klavzulo, ki bi z lahkoto preprečila, da bi bil prihodnji mednarodni podnebni sporazum pravno zavezujoč. Organizacija Friends of the Earth Europe meni, da podnebna pogajanja tudi letos niso prinesla resničnega napredka v boju proti podnebnim spremembam.

V Mednarodni zvezi za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) medtem pravijo, da je konferenca v Durbanu vdihnila novo življenje v podnebna pogajanja in da dogovor kaže, da so se vlade pripravljene soočiti z vzroki za podnebne spremembe. V organizaciji Climate Analytics pravijo, da pomeni dogovor velik korak naprej, a hkrati navajajo opozorila znanstvenikov, da je svet še vedno na poti segrevanja ozračja za več kot tri stopinje Celzija in da je dogovor zamaknil odločitve glede zmanjšanja izpustov.