Azijske države in okoljevarstveniki v Južni Koreji napovedujejo ostro bitko. Seul je namreč z odločitvijo, da po 26 letih spet začnejo loviti kite, močno razburkal mednarodno javnost. Oblasti na očitke odgovarjajo, da imajo pravico obnoviti kitolov za namene znanstvenega raziskovanja, saj menda brez nesmrtonosnih metod, torej brez lova, ni mogoče oceniti prave zaloge kitov.
Tako se je Južna Koreja odločila, da gre po poti Japonske, ki še edina kljubuje vsakršnim pritiskom in nastavlja ribiške zanke. Tako kot Japonci se Južni Korejci predvsem izgovarjajo na večstoletno tradicijo. Poleg tega pa, kot opozarjajo, imajo ne nazadnje tudi pravico.
Kot je povedal Han Hye-Jin z južnokorejskega zunanjega ministrstva, je znanstveni kitolov ena od veljavnih pravic, ki jo Mednarodna komisija za kitolov svojim članom zagotavlja.
Čeprav so člani Komisije krvavi južnokorejski načrt obsodili, konvencija dopušča tako imenovani znanstveni kitolov, kar pravzaprav pomeni, da država z lovljenjem kitov ugotovi , kolikšno je njihovo pravo število. A čeprav Južna Koreja trdi, da se ribiči pritožujejo nad prevelikim številom kitov, ki jim menda pojedo vse več rib, so jo preplavili očitki iz tujine.
Avstralska premierka Julia Gillard je opozorila, da za znanstveni kitolov ne sme biti nobenih izgovorov. "Našemu veleposlaniku v Južni Koreji smo zato naročili, da temo odpre na najvišjih ravneh južnokorejske vlade," je pojasnila.
Tudi novozelandski premier John Key je mnenja, da gredo v Južni Koreji v popolnoma napačno smer. Poudaril je, da to ni prav in da Koreja sploh ne bi smela o tem razmišljati. Zagotovil je, da bodo poskrbeli, da bo njihovo mnenje dobilo veljavo.
Južna Koreja si sicer po uvedbi svetovnega moratorija na kitolov pred četrt stoletja skupaj z Norveško, Islandijo in Japonsko uporno prizadeva za vnovično oživitev kitolova.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.