Po odstopu vlade sprejeli varčevalni proračun

Nizozemski parlament je v četrtek pozno zvečer potrdil varčevalni proračun za leto 2013, ki naj bi v skladu z zahtevami Evropske unije znova zmanjšal proračunski primanjkljaj države pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Proračun so ob dveh strankah zdaj že padle vladne koalicije podprle še tri opozicijske stranke.

Dogovor je bil dosežen v četrtek zvečer, glasovanje v parlamentu pa je bilo nato bolj ali manj le še formalnost. Pogajanja so tekla vsega dva dni, kar je po navedbah analitikov kar presenetljivo. Pogajanja med manjšinsko vlado Marka Rutteja ter evroskeptično in skrajno desno Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki je podpirala vlado, so namreč potekala več tednov, a brez uspeha. Rutte je zato v ponedeljek odstopil.

K varčevalnim ukrepom so zdaj poleg Ruttejeve liberalne stranke VVP in koalicijskih krščanskih demokratov podprli še v sredinski stranki D66, okoljevarstveni stranki Zelena levica in v Krščanski uniji. Skupaj so imeli 77 glasov v 150-članskem parlamentu.

Proti je glasovala socialdemokratska Stranka dela (Pvda), ki je največja stranka v parlamentu. Kot je pojasnil predsednik stranke Deidrik Samson, se jim ta paket ne zdi najboljša pot za izhod iz krize. Proti so glasovali tudi socialisti in poslanci Wildersove PVV.

Zmanjšali naj bi javno porabo za približno 14 milijard evrov

Podrobnosti dogovora še niso povsem jasne, bo pa Nizozemska s tem proračunom zmanjšala javno porabo za približno 14 milijard evrov in v letu 2013 zmanjšala proračunski primanjkljaj s sedanjih 4,5 odstotka na manj kot tri odstotke. Rutte je sprejetje proračuna pospremil z besedami, da gre za "fantastičen rezultat".

S sprejetjem novega proračuna za leto 2013 je Nizozemska tudi izpolnila rok Evropske unije, ki se bo iztekel do ponedeljka. Po ocenah finančnega ministra Jana Keesa de Jagerja, ki opravlja tekoče posle, pa bi morali sprejeti varčevalni ukrepi tudi "zadostovati za pomiritev finančnih trgov".

Po navedbah analitikov je Nizozemski grozilo, da bi v primeru, če ne bi izpolnila roka EU, izgubila najvišjo bonitetno oceno. Prav tako ji je grozila kazen Bruslja v višini 1,2 milijarde evrov.