'Prišel je čas za bolj spodbudno smer.' Po 54 letih na Kubi spet izobesili ameriško zastavo

"Prijatelji, ne potrebujemo GPS naprave, da bi ugotovili, da pot obojestranske izolacije in odtujitve, ki sta jo v preteklosti ubrali ZDA in Kuba, ni prava; prišel je čas, da se premaknemo v bolj spodbudno smer," je dejal Kerry.

Kerry je v govoru pohvalil odločitev predsednikov Baracka Obame in Raula Castra, da ne bosta ujetnika zgodovine in se bosta raje posvetila sedanjosti in prihodnosti.

Slovesnost je bila zgodovinsko obarvana. Na njej so bili prisotni tudi trije marinci, ki so leta 1961 spustili zastavo, zdaj pa so lahko videli, kako so jo znova dvignili na drog pred ameriško ambasado.

James Tracy, Larry Morris in Mike East so bili trije marinci, ki so leta 1961 v Havani pospravili ameriško zastavo, in danes so prav oni zastavo svečano predali mladim marincem, ki so jo po pol stoletja znova dvignili.

Otoplitev odnosov se je začela že lani

Veleposlaništvo ZDA v Havani sicer deluje že od 20. julija, tako kot tudi kubansko v Washingtonu. Kritiki namigujejo, da naj bi si Kerry današnji dan za svečan dvig zastave izbral zato, ker bo večina glavnih kubanskih oporečnikov danes v Portoriku na redni konferenci in bo tako manj nerodno. Kubanska zastava je v Washingtonu zaplapolala že 20. julija.

Otoplitev med državama se je sicer začela konec lanskega leta, ko sta si izmenjali zapornike in je Kuba iz svojih zaporov izpustila oporečnike. Stekla so pogajanja o obnovi diplomatskih odnosov, ameriški predsednik Barack Obama pa je nekoliko olajšal sankcije in ovire pri potovanjih na otoško državo.

Aprila je na vrhu Amerik v Panami prišlo do kratkega, a zgodovinskega srečanja med Obamo in kubanskim predsednikom Raulom Castrom, sledila je odstranitev Kube z ameriškega seznama držav podpornic terorizma.

V prihodnost zazrti politiki obeh držav si sicer sedaj želijo še odpravo embarga, kar pa bo težji proces. Kuba namreč še vedno ne dovoljuje političnega pluralizma in zapira oporečnike.

Medtem pa Fidel Castro piše ...

Kljub vsaj navidezni otoplitvi odnosov med državama pa ni videti, da bi se slovesnost dotaknila nekdanjega kubanskega predsednika Fidela Castra. Ta je v odprtem pismu kubanskim medijem ob svojem 89. rojstnem dnevu včeraj zapisal, da  ZDA zaradi trgovinskega embarga Kubi dolgujejo več milijonov dolarjev. Nekdanji predsednik Kube ni niti omenil današnjega obiska državnega sekretarja ZDA v Havani, prvega po pol stoletja.

Castro piše, da ZDA dolgujejo kompenzacijo, ki je enaka odškodnini, v višini več milijonov dolarjev. Kuba je to po njegovih besedah izkazala z "neovrgljivimi argumenti" v vseh govorih pred ZN. ZDA so trgovinski embargo uvedle leta 1962, tri leta potem, ko je Castro strmoglavil proameriški režim na Kubi in prevzel oblast.

Stiki niso bili prekinjeni nemudoma, vendar pa se je potem Kuba začela vse bolj pomikati proti Sovjetski zvezi in prekinjeni so bili diplomatski odnosi, ZDA pa so uvedle trgovinsko blokado otoške države.

Fidel Castro je leta 2006 zaradi šibkega zdravja zapustil revolucionarni prestol in nanj posadil svojega mlajšega brata Raula, ki je s predsednikom ZDA Barackom Obamo konec lanskega leta izmenjal zapornike in napovedal boljše odnose.

Pogajanja med obema vladama so privedla do črtanja Kube s seznama držav podpornic terorizma, kar je omogočilo, da sta državi v prestolnicah 20. julija prvič po pol stoletja spet odprli veleposlaništvi.

Kubansko zastavo je takrat v Washingtonu dvignil kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez, veleposlaništvo ZDA pa je sicer začelo delovati, a bo slovesni dvig zastave šele danes opravil državni sekretar ZDA John Kerry.

Odprava embarga ne bo tako enostavna, kot je bila ponovna navezava diplomatskih odnosov. Kubanski emigranti v ZDA zahtevajo nazaj svoje podržavljeno premoženje, zahtevajo ga tudi ZDA, medtem ko je Fidel Castro opozoril, da bo nekdo moral plačati tudi vso škodo, ki jo je utrpela Kuba zaradi embarga ZDA.

Fidela Castra sta sicer za njegov rojstni dan obiskala  predsednika Bolivije in Venezuele Evo Morales ter Nicolas Maduro.