Tujina

Planet, ki ne bi smel obstajati

Pasadena, 03. 06. 2014 07.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

''Zelo smo bili presenečeni, ko smo dojeli, kaj smo odkrili,'' je dejal astronom Xavier Dumusque. Odkrili so namreč skalnati planet, ki je težak kot 17 Zemelj. Do zdaj so menili, da tak planet ne more obstajati, a narava še vedno preseneča.

Sistem Kepler-10 na čelu s planetom Kepler-10c, kot so si ga zamislili umetniki.
Sistem Kepler-10 na čelu s planetom Kepler-10c, kot so si ga zamislili umetniki. FOTO: Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics/David Aguilar

Astronomi so odkrili skalnati planet, ki je kar 17-krat težji in dvakrat večji od naše Zemlje. Odkritje je pravi izziv za znanstvenike, da bi lahko razložili, kako se je tak planet sploh lahko oblikoval.

''Zelo smo bili presenečeni, ko smo dojeli, kaj smo odkrili,'' je dejal astronom Xavier Dumusque s centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian, Cambridge, Massachusetts, ki je vodil analizo podatkov, ki jih je priskrbel teleskop Kepler. Direktor centra Dimitar Sasselov je planetu nadel nadimek ''Godzilla Zemelj'', saj gre po njegovem za mega Zemljo.

Za planet, ki so ga poimenovali Kepler-10c, so vedeli, da je 2,3-krat večji od našega, a do zdaj niso poznali njegove mase. Ekipa znanstvenikov je uporabila instrument HARPS-North na teleskopu na Kanarskih otokih, da je lahko opravila nadaljnja opazovanja skalnatega monstruma, so zapisali na spletni strani Nase.

Do zdaj so menili, da tak planet sploh ne bi smel obstajati. Gravitacijsko polje tako ogromnega telesa bi prisililo, da se oblikuje plinasti velikan, velik kot Neptun ali Jupiter. A znanstveniki menijo, da so tokrat našli trdnega velikana, ki je večinoma sestavljen iz kamenja.

''Ko že misliš, da smo izvedeli vse, nam narava nameni veliko presenečenje – v tem primeru celo dobesedno veliko,'' je dejala Natalie Batalha, znanstvenica, ki sodeluje pri Nasini misiji Kepler. ''Ni znanost čudovita?''

Kepler-10c svoje sonce obkroži vsakih 45 dni, zato je prevroče, da bi lahko na njem obstajalo življenje, kot ga poznamo. Na planetu, kot ocenjujejo, je okoli 310 stopinj Celzija, a oblačno nebo bi lahko temperaturo zniževalo. Od nas je oddaljen okoli 560 svetlobnih let v ozvezdju Zmaja. V tem sistemu je tudi Kepler-10b, ki svoje leto zaključi v pičlih 20 urah.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (124)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

SUPERKNIGHT
04. 06. 2014 07.59
in vrnil se bo SUPERMAN
Tucci
04. 06. 2014 05.37
+7
A mi lahko kdo razloži, kako pridejo do teh podatkov, če samo svetloba tja in nazaj potuje 1000 let ? Oni pa so izmerili temperaturo in težo.
NinjaRockStar
04. 06. 2014 07.10
+2
Svetloba je tudi potovala 1000 let nazaj, tako da do nas vseeno pride. Da ugotovijo velikost, opazujejo, za kolikšen delež se spreminja navidezna svetlost zvezde, ko planet kroži okrog nje. Da ugotovijo težo, opazujejo, kako se zvezda giba (planet prav tako gravitacijsko vpliva na zvezdo). Za temperaturo nisem prepričan, vendar možno, da ugotovijo barvo površine planeta in sestavo atmosfere, nato pa to kombinirajo z znanjem o znani orbiti in svetlosti zvezde in dobijo ven temperaturo.
draghci
03. 06. 2014 22.39
-2
Jaja, kr neki, 17 X težji??! Ma kako lahko to vedo?? In mi bomo pa to kr verjel al kva
rumenjak
25. 07. 2014 11.13
+2
AliaxInvent
03. 06. 2014 19.46
+3
Kremna rezina 03.06.2014 12:12:16 Nemogoče se je z jezikom dotakniti komolca... Jaz to zmorem ;)
AliaxInvent
03. 06. 2014 19.45
+0
Kremna rezina 03.06.2014 12:12:16 5 Nemogoče se je z jezikom dotakniti komolca... nemogoče?? Jaz to zmorem ;)
DarkT
03. 06. 2014 19.11
+10
Lp. Mene pa samo nekaj zanima...pravijo, da je vesolje nastalo...kakšna so ugibanja znanstvenikov kaj obstaja zunaj vesolja. Ker če je vesolje nastalo z pokom kako je po tem prišlo do poka, če zunaj ni nič. Nekaj more bit za kar pa vem, da se ne ve in se nikoli nebo..ampak kakšna so ugibanja?
BobbyszHQ
03. 06. 2014 21.13
+0
Evo ti na hitro razlago: ne se čudt kr je notr neki "paradoksov", vesolje je nastalo z velikim pokom...od takrat naj bi se širila --> torej nekak veliki pok še poteka....pomen tega je da se vesolje širi kar pomeni da je neskočno in nima nekaj "zunanjega" ker se po taki teoriji širi sam vase kar pa ni nemogoče :)
Saiyajin
04. 06. 2014 09.47
+0
Lahko da obstaja tudi vesolje zunaj vesolja, vendar ne takega kot ga mi poznamo, mogoče je brez časa in z drugačnimi fizikalnimi zakoni. Zdaj se govori da obstaja celo multiverse, neskončno ostalih univerzumov.
najbolglupkomentar100letja
04. 06. 2014 13.42
predstavlji so žogo na katera so pripeta vesolja v oblike elipse katera se širijo.... teh žog je pa spet nešteto.... je nešteto vesolij katera se po novem ne več širijo ampak dobivajo na masi in tako na koncu izginejo/počijo nevem točn kaj... to naj bi bile najnovejše ugotovitve
Krematorij666
03. 06. 2014 19.07
+18
Do zdaj so menili, da tak planet ne more obstajati, a narava še vedno preseneča.....mene pa presenečajo trditve znanstvenikov. Od kje potegnejo neka pravila, ki bi morala veljati za sveta?
AjdeMiPopuši
04. 06. 2014 01.09
+2
ali pač novinarji na 24 ur narobe prevedejo
10228
03. 06. 2014 18.34
+32
jaz pa občudujem te ljudi, ki imajo toliko znanja o planetih, zvezdah, vesolju. Sama ga nimam veliko, ampak rada pa v jasni noči pogledam v nebo in v kratkem si imam namen kupiti teleskop. Tak čaroben občutek je opazovati zvezde, iskati ozvezdja, videti utrinek in si kaj lepega zaželeti...
draghci
03. 06. 2014 17.46
+21
Saj na Šubičevi jih je tudi kar nekaj, kateri sploh ne bi smeli obstajat :)
paradoxal
03. 06. 2014 19.15
+7
vox populi
03. 06. 2014 17.15
+8
to je posledica človekovega hotenja po vsemogočnem. Tukaj smo prehodno. narava pa nedojemljiva v celoti
slovenc79
03. 06. 2014 16.58
+3
naravo je treba spoštovat, se ji podredit in jo sprejemat, ne pa da jo človek hoče kar naprej spreminjat zaradi svojih potreb in želja..
Paleozoik
03. 06. 2014 16.19
-1
Na koncu se bo verjetno izvalil en majhni jajček, vsi planeti so bili na začetku večji, ker maso še ni tako stisnilo. Teorija pravi, da je v vesolju najbolj stabilno železo, zato naj bi tvorilo sredice planetov, pri taki masi, kot je opisana v članku, bližini sonca in temperaturah, ki jih mora še povišati večji vpliv ogromne gravitacije sonca, mogoče planet izlije svoje železno jedro proti soncu in ob tem odtava nakam dlje v orbito, kjer se pocvršina ohladi in stabilizira. Saj to je zaenkrat namen teh novih raziskav, z novimi teleskopi bodo odkrivali vse več posameznih faz nastajanja planetov, razne hecne ideje pa bodo sčasoma izluščile tisto pravo, ki ustreza izmerjenim vzorcem, več smiselnih neumnosti kot se sprašujemo, prej bomo izvedeli kako bi lahko pa res nastal naš planet. Kmalu bo znanost spet trčila ob kakšen zid, takrat bo treba iti pa nekam te stvari pogledat na lstne oči, ne bo druge, kar človek začuti, lahko potem tudi izmeri, ne moremo vedeti kako bi se počutili v svetu povsem drugačnem od našega.
Al83
03. 06. 2014 16.02
-4
S 310 C in 45 dnevno orbito je ta planet bolj Godzila Vener ali pa Godzila Merkurjev, kot Godzila Zemelj.
BobbyszHQ
03. 06. 2014 21.14
godzila zemlje je primerjava z maso Zemlje...
Paleozoik
03. 06. 2014 14.16
+11
Narava je itaj nekaj drugega, karkoli si bomo kdaj zamislili. Zanimiva je recimo biocentrična ideja, ki izhaja iz kvantne predstave sveta. Sestavni delčki realnosti niso pikice ampakl nekaj med valovanjem nečesa in geometrično iluzijo zaključene celote, v resnici je pa ni naenkrat, delci postanejo za nas stvarni šele, ko z nečim trčijo oziroma se polja zavozlajo, ker lahko itak samo polja trčijo, ravno tako kot ta hip naša rit lebdi nad stolom. Tok realnosti ni zamrznjena slika ampak vidimo ločene celote samo zato, ker naši možgani "slikajo" realnost kot risanko, sestavljeno iz zaporedja posameznih sličic in ker vidimo samo zelo ozek pas svetlobe, v resici vse teče in se preliva. Naše zaznavanje realnosti je torej v celoti konstrukt uma, lastnega samo naši biološki vrsti, ne gre samo za sliko ampak vse občutke, ki skupaj tvorijo trdno iluzijo, da smo, tu in zdaj, ločeni od ostalih ločenih predmetov, ki na nas vplivajo iz preteklosti, saj je tudi čas relativen in je vse izven nas z razdaljo zamaknjeno v preteklost. Mislim, torej sem, uh... Kaj je torej znanost, da ji tako zaupamo, zakaj ni svet sestavljen iz bolj preprostih lego kock in se moramo tako matrat? Naj vam rečejo karkoli, temeljno orodje znanosti so besede, pojme zlagamo ves čas, da lahko opisujemo ločene zadeve, jih preštevamo in zlagamo v določenem zaporedju, ko se bomo znali bolje pogovarjati, bomo lahko izdelali tudi boljše ipode in odkrili še cel kup novih stvari. meni je všec ideja, da vesolje ni več samo mehanika nebesnih teles ampak se cela struktura obnaša bolj organsko, nenazadnje smo del te čarovnije, čutimo, da bi radi nekaj povedali, a kaj, najraje bi odkrili nov svet.
luckyss..
03. 06. 2014 14.48
+6
Naredil sem ti nov sestavek tako da sem iz obeh tvojih prispevkov uporabil vsak drugi stavek...in glej čudo - ta razlaga je ravno tako razumljiva kot obe tvoji originalni .:)))..................................Narava je itaj nekaj drugega, karkoli si bomo kdaj zamislili.Te stvari zgledajo tako blizu oddaljenega sonca, da se človek vpraša, če je to sploh planet v orbiti ali ni mogoče ogromna kepa, ki jo je iztrgalo iz sončevega jedra in se masi skušata izravnavati. Zanimiva je recimo biocentrična ideja, ki izhaja iz kvantne predstave sveta.Iz česa je sploh lahko zgrajen, verjetno ne iz kakšnih kamnitih mineralov, ker bi ga sile razpokale in zdrobile v prah, najbrž je kaj bolj tekočega.Sestavni delčki realnosti niso pikice ampakl nekaj med valovanjem nečesa in geometrično iluzijo zaključene celote, v resnici je pa ni naenkrat, delci postanejo za nas stvarni šele, ko z nečim trčijo oziroma se polja zavozlajo. Mogoče gre za planet, ki se mu je v sredici zažrla črna luknja, ki ga še ne more pojesti, je pa kepica že sedaj desetkrat težja od preostanka. Tok realnosti ni zamrznjena slika ampak vidimo ločene celote samo zato, ker naši možgani "slikajo" realnost kot risanko, sestavljeno iz zaporedja posameznih sličic in ker vidimo samo zelo ozek pas svetlobe, v resici vse teče in se preliva. Kaj so sploh te črne luknje, menda stisne celo kvantne delce, da izgine vsak obris materije, začuda ostane le masa, v smislu, da se tisto območje prostor časa obnaša povsem drugače od preostanka prostora. Naše zaznavanje realnosti je torej v celoti konstrukt uma, lastnega samo naši biološki vrsti, ne gre samo za sliko ampak vse občutke, ki skupaj tvorijo trdno iluzijo, da smo, tu in zdaj, ločeni od ostalih ločenih predmetov, ki na nas vplivajo iz preteklosti,
najbolglupkomentar100letja
03. 06. 2014 14.54
+4
svaka vama čast, dobr je napisu paleozoik, zveni še dokaj smiselno, ampak da bi to potrdu bi se mogu pa naučit vse o mojem vidu, kvantni mehaniki, črni luknji, soncu, teleskopu itd. to much :D
tomjaz
03. 06. 2014 13.53
-4
Preseneča me ne, je sigurno še kar nekaj planet neodkritih, ki so oddaljeni nekaj svetlobih let.
Paleozoik
03. 06. 2014 13.30
+1
Te stvari zgledajo tako blizu oddaljenega sonca, da se človek vpraša, če je to sploh planet v orbiti ali ni mogoče ogromna kepa, ki jo je iztrgalo iz sončevega jedra in se masi skušata izravnavati. Iz česa je sploh lahko zgrajen, verjetno ne iz kakšnih kamnitih mineralov, ker bi ga sile razpokale in zdrobile v prah, najbrž je kaj bolj tekočega. Mogoče gre za planet, ki se mu je v sredici zažrla črna luknja, ki ga še ne more pojesti, je pa kepica že sedaj desetkrat težja od preostanka. Kaj so sploh te črne luknje, menda stisne celo kvantne delce, da izgine vsak obris materije, začuda ostane le masa, v smislu, da se tisto območje prostor časa obnaša povsem drugače od preostanka prostora. Znanstvena mitologija nas uči, da vse pada proti črni lukni, vendar pod kotom in se zato galaksija ne sesede kar takoj vanje, ampak ni nujno, mogoče odsotnost materije obrne silo gravitacije tako, da odriva, osončja padajo proti navideznemu središču, kjer jih zaradi ogromne hitrosti zmelje in odpihne ven skozi pole galaksije, mi pa mislimo, da jih žre neka luknja. V tem primeru te seveda ne bi obstajale ampak bi skupna teža galaksije stisnila prostor čas tako, da bi v navideznem centru nastala negativna gravitacija. Takšna negativna energija bi lahko pojasnila večjo hitrost mase na obodu, ker bi materija sledila rezultatu obeh nasprotnih sil, kar pa bi pomenilo tudi, da distribucija težke snovi po galaksiji ni enakomerna oziroma imajo vsa sonca in planeti bližje središča galaksije drugačno maso kot mi na periferiji. To bi se verjetno dalo preveriti, mogoče bom kdaj dobil še kako Nobelovo nagrado za katero od svojih globokoumnosti ;x
eiffel
03. 06. 2014 13.45
+5
Ti nekaj veš, pa ravno toliko, da te moti pri dejanskih spoznanjih.
24NOVICE
03. 06. 2014 13.08
+3
nikoli neves kaj te čaka
kure bedne
03. 06. 2014 12.36
-1
Tudi NIBIRU še pride na vrsto.
dannyer
03. 06. 2014 13.23
-3
kure bedne
03. 06. 2014 15.50
+1
nevseverjet
03. 06. 2014 12.06
+19
presenečenj bo še veliko.............
skismania
03. 06. 2014 11.58
+21
vse je mogoce, tisti ki meni drugače je omejen
Kremna rezina
03. 06. 2014 12.12
+7
Nemogoče se je z jezikom dotakniti komolca...
nogutsnoglorry
03. 06. 2014 12.19
mogoče je tudi da ni mogoče, ponavadi se pri takih teorijah čez nekaj let ugotovi marsikaka napaka
nogutsnoglorry
03. 06. 2014 12.20
+3
nogutsnoglorry
03. 06. 2014 12.20
+1
luckyss..
03. 06. 2014 14.11
+8
@Kremna rezina........ti pošljem taščo......