Tega se je bal Pistorius: vsako noč 50 vlomov, eden pelje v umor, štirje v posilstvo

Ko so vsi svetovni mediji in milijoni ljudi po svetu spremljali t. i. sojenje stoletja – sojenje paraolimpijcu Oscarju Pistoriusu za umor dekleta Reeve Steenkamp, so se južnoafriški organi pregona ukvarjali s še enim zelo podobnim primerom, za katerega pa ni vedel skoraj nihče.

Glenn Boshoff, ki živi le deset minut vožnje stran od Pistoriusa, je prav tako ubil nekoga. Ko ga je ob 3.30 zbudil lajež psov, je po prstih odšel po hodniku pogledat, kaj se dogaja. Videl je, kako se skozi razbito okno plazijo sence. Stekel je po orožje, se skril v spalnico in čakal ... Ko se je kljuka na vratih obrnila in je nekdo vstopil v sobo, je streljal. Tedaj je spoznal, da je ubil svojo osemletno hčer.

Tudi Pistorius je v zaklenjena straniščna vrata izstrelil štiri naboje. Prepričan naj bi bil, da je v hiši vsiljivec, namesto tega pa je ubil svoje dekle. V čem se torej Pistoriusov primer razlikuje od Boshoffovega? Predvsem v dejstvu, da sta bila tako Pistorius kot njegova žrtev premožna in slavna, Boshoff pa ni bil nič od tega. Pa tudi v tem, da Boshoff za razliko od Pistoriusa, ki je bil obsojen na pet let zaporne kazni, za svoje dejanje ne bo kazensko odgovarjal.

Bil je namreč žrtev južnoafriške najbolj pogoste in rapidno rastoče oblike kriminala – hišnega ropa. Južnoafriška raziskava Stats SA je pokazala, da se vsako noč zgodi približno 50 tovrstnih vlomov. Oborožena tolpa v zgodnjih jutranjih urah vlomi v hišo in si vzame tisto, po kar je prišla. En primer pelje v umor, štirje vključujejo posilstvo. Vsi rezultirajo s terorjem in travmo.

Vse od začetka sojenja Pistoriusu je svet razpravljal o dejstvih tega primera in njegovih globljih pomenih. Nekateri so bili prepričani, da gre za krut umor, s katerim se je dominanten moški znesel nad svojo nesrečno žrtvijo, drugi so se spuščali v razprave o preohlapnih zakonih glede nošenja orožja, v primeru Boshoffa pa se je pokazalo, kako drugače je, če nisi znan. O njem namreč ni govoril nihče.

Maja 2012, ko se je to zgodilo, je bila sicer zgodba omenjena v nekaj lokalnih časopisih, a v Južni Afriki se letno zgodi 17.000 umorov, kar je petkrat več od svetovnega povprečja, in spomin na malo Edith je kmalu odplaknila kri vseh naslednjih žrtev. Ko so prejšnji mesec sporočili, da ga ne bodo kazensko preganjali, je o tem poročal samo en časopis. "Glennu Boshoffu ne bodo sodili za umor hčerke," so zapisali v t.i. Rapportu. Uradno zato, ker je bilo premalo dokazov, neuradno pa zato, ker za tako nasilno družbo to pravzaprav ni nič nenavadnega.

Medtem pa je Pistorius nekaj povsem drugega. Zaradi redkega prirojenega defekta so mu morali pri starosti 11 mesecev amputirati obe nogi nad kolenoma. Vzgojila ga je močna mati, ki mu ni dovolila, da bi se smilil sam sebi. Lahko je delal vse, kar so počeli ostali otroci. Igral je ragbi in tekel kot njegovi vrstniki. Postajal je športnik. Po olimpijskih igrah leta 2012 je postal superzvezdnik. Ko se je ob njegovem boku znašla še prelepa brhka blondinka, manekenka, študentka prava in dekle z naslovnic, so ju tabloidi označili za popoln par. Ona je bila "tisto" dekle, on nezlomljivi športnik. Njuno življenje so zaznamovali hitri avtomobili in prestižne zabave. Ko je krvava obležala na tleh njegove kopalnice, je bilo samoumevno, da mora zgodba dobiti epilog.

Saga o Oscarju in Reevi, zlatemu paru, je oči svetovne javnosti obrnila v Južno Afriko, Južno Afriko pa stran od ostalih problemov, ki niso rešljivi – od kriminala, tolp in nemoči policije. Stoletja je bila Južna Afrika kraj, kjer so belci počeli, kar se jim je zahotelo. Rane se še niso zacelile. Ni presenečenje, da so številni temnopolti domačini hoteli videti, da ta "belopolti bogataš" dobi, kar si zasluži.

Boshoff pa je vse od tedaj zlomljen mož. Zapustila ga je žena, saj mu ni mogla oprostiti tega, kar je storil, proti njemu so se obrnili celo člani njegove lastne družine in tožilca pozivali, naj ukrepa. "Vsak dan mislim na to. Nikoli ne bo bolje," pa je ob tem povedal Boshoff.