Pilota k pristanku priganjal poveljnik poljskega vojaškega letalstva

Poljsko predsedniško letalo je bilo 10. aprila 2010 namenjeno na slovesnost ob 70. obletnici pokola 22.000 poljskih častnikov in intelektualcev v Katinskem gozdu, ki ga je med drugo svetovno vojno izvedla sovjetska Rdeča armada. Tupoljev 154 je kljub gosti megli skušal pristati na letališču v Smolensku na zahodu Rusije, a je zadel ob krošnje dreves in treščil ob tla. Umrlo je 96 oseb, med njimi tedanji poljski predsednik Lech Kaczynski s soprogo in velik del poljske politične, vojaške in cerkvene elite.

Preiskava pet let pozneje še vedno ni zaključena, tudi zaradi sporov in nezaupanja med Poljsko in Rusijo glede odgovornosti za nesrečo. Ruska stran, ki Poljski še vedno ni izročila ostankov letala, odgovornost pripisuje posadki poljskega letala, poljsko vojaško tožilstvo je soodgovornosti obtožilo tudi ruska kontrolorja, ki sta skrbela za zračni promet v Smolensku v času nesreče.

Dosedanja preiskava je sicer pokazala, da je bila posadka letala pod močnim pritiskom generalov, ki so bili na letalu, naj v Smolensku pristanejo za vsako ceno. Najnovejša razkritja posnetkov črne skrinjice, ki snema pogovore v pilotski kabini, kažejo, da sta bila v pilotski kabini vse do konca dva potnika, med njima poveljnik poljskega vojaškega letalstva, general Andrzej Blasik, ki je silil pilota k pristanku. Šest minut pred nesrečo letala mu je dejal, da mora pristati za vsako ceno. Še tik pred katastrofo mu je dejal, da ima dovolj prostora za pristanek. Nato je na posnetku črne skrinjice slišati glas člana posadke, ki reče: "To ne bo uspelo."

Nesreča je močno pretresla Poljsko, a ni pomagala preseči političnih napetosti v državi, ampak jih je pravzaprav le še poglobila. Predvsem v opozicijski stranki Zakon in pravičnost (PiS), ki jo je takrat vodil Leon Kaczynski, zdaj pa je na njenem čelu njegov brat dvojček Jaroslaw zavračajo, da bi bila za nesrečo kriva posadka letala, ampak so prepričani v zaroto Rusije, da je Katinski gozd še drugič postal simbol poljske tragedije. Šlo naj bi za načrtovan napad Moskve na predsednika Kaczynskega, glasnega kritika Rusije, je prepričan sedanji vodja PiS Jaroslaw Kaczynski, sicer njegov brat dvojček.

Stranka PiS je v parlamentu vodila tudi preiskovalno komisijo o nesreči, ki je na koncu celo ugotovila, da je strmoglavljenje letala zakrivila eksplozija, saj naj bi med razbitinami našli tudi ostanke eksploziva. A nesporni dokazi za tovrstne trditve doslej niso bili predstavljeni. Tudi preiskava poljskega notranjega ministrstva ni prinesla nobenih dokazov, ki bi upravičevali teorijo zarote. Opozicija celo pravi, da je sodelovala tudi vlada tedanjega premierja Donalda Tuska, ki je pomagala prikrivati iskanje resnice.

Ob obletnici nesreče so številne žalne slovesnosti. Osrednja, ki sta se je udeležila poljski predsednik Bronislaw Komorowski in premierka Ewa Kopacz, je bila davi na varšavskem vojaškem pokopališču Powazki. Prebrali so imena žrtev, ki so se jim nato poklonili z minuto molka. Delegacija poljske vlade je odpotovala tudi na kraj nesreče. Opozicijska PiS je medtem pred predsedniško palačo organizirala lastno spominsko slovesnost. Številni njeni privrženci so prepričani, da je bilo strmoglavljenje letala načrtovan napad na Kaczynskega.