Potem ko je laboratorij Philae pristal na kometu in s tem skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) spisal zgodovino, se je v prostorih Ese razleglo nepopisno veselje.
Prav dolgo ni trajalo, saj so znanstveniki kmalu ugotovili, da se je pri pristanku, ki je imel sicer le okoli 50 odstotkov možnosti, da se konča kot je treba, prišlo do napake. Ta kot kaže ni bila usodna, je pa Philae, ki je na Zemljo kmalu po pristanku poslal prve posnetke svojega novega "domovanja", pristal kar trikrat, ker se harpune niso sprožile kot bi se morale. Kljub temu se je na veselje znanstvenikov uspešno pritrdil.
Milijardo dolarjev vredna misija Rosetta naj bi odkrila skrivnosti kometov, ki so zgrajeni iz starodavnega materiala, ki je nastal še pred rojstvom solarnega sistema, prav zato znanstveniki upajo, da bi lahko s takšnim preučevanjem izvedeli več o nastanku solarnega sistema in zgodnjih fazah nastajanja življenja na Zemlji.
Vesoljske agencije so komete raziskovali že prej, a nikoli na ta način. Leta 1986 je Nada poletela skozi rep Halleyjevega kometa in leta 2005 je z raziskavami nadaljevala agencija Deep, a nobena od misij na kometu ni pristala.
Projekt Rosetta je tako velik ponos Ese, začel se je pred desetletjem s poletom plovila Rosetta. Philae je v tem času do kometa prepotoval 6 milijard kilometrov. Njegov pristanek je bil misija z negotovim koncem. Rosetta je na koncu več tednov letela okoli kometa in pošiljala podatke o njegovem površju, da bi lahko znanstveniki izbrali primeren kraj za pristanek. Čeprav komet ni majhen, je bilo iskanje prave lokacije zahtevno, saj je moralo biti površje dovolj ravno, a z dobrim razgledom in veliko sončne svetlobe za napajanje baterij laboratorija.
Medtem ko bo Rosetta še fotografirala površino kometa in preučevala njegovo kemično sestavo, lahko laboratorij v površje kometa zvrta do 20 centimetrov globoko luknjo in izvaja analize. Opremljen je z 10 napravami za preučevanje terena in sestave kometa.
Misija Rosetta naj bi se končala decembra prihodnje leto, če bo v tankih plovila še dovolj goriva, pa bi jo lahko podaljšali za pol leta, v tem času pa bi plovilo opravljalo bolj nevarne naloge kot je na primer letenje skozi izpuste kometa.
Philae je opremljen z baterijo z življenjsko dobo 40 ur, ki jo nadomesti napajanje na sončno svetlobo. Deloval naj bi do marca prihodnje leto, ko bo njegova elektronska oprema postala prevroča, da bi lahko normalno delovala. Tudi po odpovedi naprav pa se bo laboratorij površine kometa oklepal vse dokler zaradi erozije ne bodo popustile vezi, s katerimi se je pritrdil na površje.
KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.