FOTO: Razbijali izložbe, ropali trgovine in plesali. Britanski levičarji praznujejo smrt Thatcherjeve

Dan po smrti Margaret Thatcher Britanci razpravljajo o primernem pogrebu za premierko, ki je Britance razdelila na tiste, ki so jo občudovali in ljubili ter na tiste, ki so jo na smrt sovražili.

Čeprav se številni zavzemajo, da bi ji v zadnje slovo, ki bo 17. aprila, udeležila pa se ga bo tudi britanska kraljica, pripravili državniški pogreb, za zdaj kaže, da bo šlo za slovesen pogreb z vojaškimi častmi. Razkošen dogodek naj bi namreč že pred leti zavrnila sama Thatcherjeva, ki naj bi dejala, da so pogrebi s preletom vojaških letal potrata. Večino podrobnosti pogreba naj bi nekdanja premierka, ki se je zadnja leta spopadala s številnimi boleznimi, med drugim tudi z demenco, z britansko vlado uskladila že pred petimi leti.

Britanci na pogrebu Thatcherjeve, ki je umrla, stara 87 let, pričakujejo številne znane obraze, med drugim nekdanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova in soprogo nekdanjega ameriškega predsednika Nancy Reagan, od domače politične smetane pa naj bi se pogreba udeležili vsi še živeči predsedniki britanske vlade.

Da britanska levica Thatcherjeve ni marala, ni kakšna posebna skrivnost. Je pa marsikoga presenetilo bučno praznovanje, ki so si ga njeni nasprotniki privoščili ob njeni smrti. Navsezadnje se je Thatcherjeva od politike poslovila že leta 1992, zato bi pričakovali, da so se razgreta čustva doslej že umirila.

A očitno britanski sindikati še niso pozabili, kako jih je Thatcherjeva stisnila v kot, ko je zaradi njihovih zahtev grozil ekonomski zlom države. Sindikalist rudarjev je tako kar javno povedal, da je dan smrti Thatcherjeve "odličen dan".
Nekateri sindikalisti so tako napovedali, da bodo na dan pogreba pripravili proteste, spet drugi nasprotniki Thatcherjeve pa so se na ulice odpravili že včeraj, takoj po objavi novice o njeni smrti.

"Maggie je mrtva", je po ulicah Glasgowa pelo in plesalo kakšnih 300 ljudi, okoli 100 se jih je zbralo v Londonu.

"Praznovanje" je ponekod ušlo izpod nadzora, razgrajači so razbijali izložbe, ropali trgovine, s petjem in plesom pa motili nočni mir. Ponekod je posredovala policija, nekaj udeležencev pa je končalo v priporu. V Bristolu so razgrajači v policiste, ki so približno 200-glavo množico pozivali naj se mirno razide, metali predmete, poškodovanih je bilo šest policistov.

Še več nasprotnikov Thatcherjeve pa je v roke vzelo elektronske naprave. Facebook in Twitter sta bila tako polna sovražnih sporočil. Na Facebooku je še najbolj praznovala skupina, sicer ustanovljena že pred tremi leti, ki se je poimenovala "je Margaret Thatcher že mrtva", na istem družbenem omrežju je daleč največ obiska zabeležila stran s kampanjo, ki želi na prvem mestu britanske lestvice videti pesem Ding Dong! The Witch is Dead (Čarovnica je mrtva), druga najbolj priljubljena tema britanskega Twitterja pa je "ne državnemu pogrebu".

Veselje ob smrti nekdanje premierke je izrazilo tudi nekaj zvezdnikov, ki pa so po jezi svojih oboževalcev iz nasprotnega političnega pola precej hitro zbrisali sporne izjave.

Čeprav je le malo dvoma o tem, da je pod vladavino Thatcherjeve marsikdo tudi trpel ter da je bilo sprejetih tudi nekaj napačnih odločitev, pa so se oglasili britanski zgodovinarji, ki Thatcherjevi priznavajo, da bi brez njenega vodstva državi v določenem obdobju trda predla.

Thatcherjeva se je namreč morala spopasti z zapuščino svojih predhodnikov. Ted Heat je inflacijo prignal vse do 27 odstotkov. Harold Wilson in Jim Callaghan sta zapravljala denar, ki ga država ni imela, socialni mir pa kupovala s plačevanjem sindikatov in uvedbo prehrambnih bonov in stanovanjskih popustov, ki so bili prej značilni za Sovjetsko zvezo kot zahodno ekonomijo.

Zapravljanje je do leta 1976 državo pripeljalo do roba in Mednarodni denarni sklad jo je moral reševati pred bankrotom, v zameno pa so postavili stroge varčevalne ukrepe.

Država je bila v močnem primežu sindikatov, ki so dolga leta politikom služili kot orodje ohranjanja oblasti, v zameno pa so lahko širili svoj vpliv.

Nacionalizirana podjetja, šlo je za rudnike, železarne, elektrarne, železnice, telekomunikacije, so imele preveč zaposlenih, a nizko učinkovitost. Na napeljavo telefona je bilo treba čakati tudi do pol leta.

Ker se sindikati niso strinjali z odpovedjo kakšni pravici, ampak so njihove zahteve naraščale, omejiti pa se jih ni dalo, so protesti leta 1979 državo povsem ohromili. Ko so stavkali reševalci, jih je morala nadomeščati vojska, ko so stavkali tisti, ki so kopali grobove, so se začele kopičiti krste z nepokopanimi trupli.

Thatcherjeva je nato na hitro, a boleče, obračunala s sindikati oklestila njihove pravice in začela z reformami. Do leta 1983 je postalo jasno, da te uspevajo, čeprav ji načina, kako jih je izvedla, in kasnejših posledic njenih odločitev, predvsem na levi strani političnega pola, niso nikoli odpustili.

Zavzela se je za Slovenijo

V imenu Slovenije je ob smrti nekdanje premierke britanskemu kolegu Davidu Cameronu sožalno brzojavko poslala premierka Alenka Bratušek.

Na Facebooku pa se je oglasil premier prve slovenske vlade Lojze Peterle. Zapisal je, da je Thatcherjevi hvaležen za pozornost, ki jo je izkazala Sloveniji v času največje preizkušnje. "Na dan napada JLA na Slovenijo me je zvečer poklicala na vlado iz Londona po telefonu. Povejte, kaj se dogaja v Sloveniji. Obraniti moramo mlado slovensko demokracijo. Takoj bom poklicala Johna Majorja in Georga Busha ...," se Thatcherjeve spominja Peterle in dodaja, da to ni bila njena edina pozornost.