FOTO: Obama: Peres je razumel, da morajo biti Palestinci enakopravni in da imajo pravico do samoodločbe

V Jeruzalemu so se z državniškimi častmi danes poslovili od v sredo preminulega politika in Nobelovega nagrajenca za mir Šimona Peresa.

Pripadniki vojske so Peresovo krsto, ovito v izraelsko zastavo, prenesli na pokopališče na Herzlovi gori v Jeruzalemu. Takoj za njimi je hodila Peresova družina z otroki, vnuki in pravnuki.

Peresovi otroci so se na žalni slovesnosti od očeta poslovili v čustvenem govoru. Njegova hčerka Zvia je omenila številne osebne trenutke. Kot je dejala, je Peres, ko je bila majhna, rezine kruha vedno narezal v posebnih oblikah, da jo je tako spodbudil k hrani. Njegov sin Joni je dejal, da je bil Peres v bistvu plah človek in čeprav je bil kot državnik pogosto odsoten, je imel z njim "tesen in poseben odnos". Sin Chemi se je številnim gostom iz tujine zahvalil, da so prišli v Izrael. "Številni bodo nadaljevali tvojo pot, vsak na svoj način," je sporočil svojemu očetu.

Med udeleženci pogreba so med drugim bili ameriški predsednik Barack Obama, nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton ter britanski princ Charles, francoski predsednik Francois Hollande in nemški predsednik Joachim Gauck ter tudi predsednik republike Borut Pahor. 

V Jeruzalem so prispeli predstavniki okoli 70 držav.

Obama in Clinton sta bila tudi med častnimi govorci. 

Pogreba se je udeležil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki mu je Peresova družina po poročanju izraelskih medijev osebno poslala vabilo na pogreb. Gre za redek obisk Abasa v Jeruzalemu. Abas in izraelski premier Benjamin Netanyahu sta se rokovala in izmenjala nekaj besed, kar je izjemna redkost.

'Peres je storil vse, da bi dosegli mir'

Netanjahu je v govoru izrazil spoštovanje "enemu od ustanoviteljev naše države, izjemnemu Šimonu Peresu". Peres je po njegovih besedah v vsakem trenutku svojega odraslega življenja storil vse, da bi dosegli mir s sosednjimi državami. Poudaril je, da sta bila dolgo časa politična nasprotnika, a nato "tesna prijatelja".

"To, da se je toliko voditeljev iz vsega sveta prišlo posloviti od Šimona, je dokaz njegovega optimizma," je dejal Netanjahu in naštel prisotne voditelje. Abasa je pri tem izpustil. 

"Izrael in svet žalujeta za njim, a v njegovi zapuščini tako mi kot svet vidimo upanje," je v govoru v spomin Peresu še poudaril Netanjahu.

Izraelski predsednik Reuven Rivlin je Peresovo smrt označil za velikansko izgubo. "Imel si izredne sposobnosti na videz nemogoče ideje spremeniti v resničnost," je dejal v govoru. Peresova smrt po njegovih besedah pomeni konec "dobe velikanov".

Med slavnostnimi govorci sta bila tudi nekdanji in sedanji ameriški predsednik. 

Clinton je v govoru izpostavil, da so kritiki Peresa pogosto označevali za "naivnega, preveč optimističnega sanjača". "Motili so se samo glede naivnosti," je dejal.

Obama pa je pozval k nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. "Odgovornost je v rokah naslednje generacije Izraela," je ob tem dejal. Dodal je, da Judje niso določeni za to, da bi nadvladali kakšen drug narod.

"Razumel je, da morajo biti Palestinci kot ljudje enakopravni in da imajo pravico do samoodločbe. Mislim, da ni bil naiven. Razumel je, da je varnost Izraela odvisna od mirovne ureditve v regiji," je še dejal Obama. Poudaril je tudi, da je prisotnost Abasa na današnjem pogrebu "opomin na nedokončano delo miru".

Za Hamas dan jeze

Palestinsko gibanje Hamas je medtem za današnji dan napovedalo dan jeze, s katerim naj bi obeležili začetek tretje intifade. Hamas poziva k dnevu jeze sicer ni povezal neposredno s Peresovim pogrebom, je pa že ob njegovi smrti izrazil veselje, Nobelovega nagrajenca pa označil za vojnega zločinca.

Na delu 8000 policistov

Pogreb poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi. Za varnost skrbi okoli 8000 policistov, zaprte so številne ceste. Jeruzalem je v veliki meri odrezan od sveta. 

Pred pogrebom so v izogib morebitnim težavam preventivno aretirali nekatere člane tako judovske kot palestinske skupnosti.

Izrael takšnemu dogodku ni bil priča vse od leta 1995, ko so pokopali premierja Rabina, nekdanjega Peresovega rivala, s katerim sta leta 1994 skupaj prejela Nobelovo nagrado za mir, ki sta si jo delila še s prav tako že pokojnim palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom.

Peres, ki je v starosti 93 let umrl v sredo, je bil izraelski predsednik med letoma 2007 in 2014. Pred predsedniškim mandatom je bil dvakrat tudi predsednik izraelske vlade ter dvakrat začasni premier in član 12 izraelskih vlad. Umrl je v sredo, dva tedna po tem, ko so ga zaradi možganske kapi sprejeli v bolnišnic.

Peres naj bi Netanjahuja odvrnil od napada na Iran

S Peresovo smrtjo pa so na dan priplavale tudi nekatere skrivnosti. Časnik Jerusalem Post je danes, prav na dan pogreba, objavil pogovor med Peresom in redakcijskim urednikom časnika. Glavi urednik Jerusalem Posta David Linde in redakcijski urednik David Brinn sta se 24. avgusta 2014 srečala s Peresom v njegovem mirovnem centru. Peres je prav takrat končal svoj predsedniški mandat in je na vprašanje, kaj je njegov največji dosežek v sedmih letih predsednikovanja, odgovoril: "Netanjahuja sem pregovoril, naj ne napade Irana".

Drugih podrobnosti ni želel razkriti, dodal je le, da je izraelski premier želel ukazati napad, a ga je sam zaustavil s tem, da mu je povedal, da bi bile posledice katastrofalne. Na vprašanje novinarjev, ali lahko to objavijo, je Peres v smehu odvrnil: "Ko bom mrtev."

"Zelo dolgo sem razmišljal, ali naj to objavim, in prišel sem do zaključka, da nama tega ne bi povedal, če tega ne bi želel," je danes zapisal Linde.

Iranski jedrski program je za Izrael grožnja njegovega obstoja. Izraelsko vodstvo je v preteklosti že večkrat posredno zagrozilo z napadi na iranske jedrske objekte. Netanjahu velja tudi za najostrejšega kritika mednarodnega dogovora s Teheranom glede iranskega jedrskega programa.

V Netanjahujevem kabinetu se na poročanje Jerusalem Posta še niso odzvali.