Papež: Za bratsko družbo sta potrebna pravičnost in mir

Za vzpostavitev bratske družbe sta potrebna pravičnost in mir, je na današnji slovesni maši na prostem, ki se je je v Bejrutu udeležilo kakih 350.000 ljudi, poudaril papež Benedikt XVI. Voditelje na Bližnjem vzhodu je zato pozval k prizadevanjem za mir in spravo. Maša predstavlja sklepni del papeževega tridnevnega obiska v Libanonu.

"V svetu, v katerem nasilje za seboj ves čas pušča strašljivo sled smrti in uničenja, je treba za vzpostavitev bratske družbe, vzpostavitev bratovščine ves čas nujno delati za pravico in mir," je pri maši, ki so se je udeležili tako predstavniki muslimanov kot Katoliške cerkve, po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril papež.

Kot je izpostavil, posebej moli, da bi Bog zagotovil mir in spravo Bližnjemu vzhodu, tako da bodo lahko tamkajšnji ljudje živeli v miru in dostojanstvu. V tej luči je kristjane in muslimane pozval k tolerantnosti in verski svobodi.

"Vse vas pozivam, da bodite mirovniki," je na oltarju, zgrajenem na ruševinah libanonske državljanske vojne, ki je potekala med letoma 1975 in 1990, dejal Benedikt XVI.

V pridigi je opozoril tudi, da je bogoslužje za krščansko življenje ključnega pomena. Ob tem je dejal, da Jezus Kristus na svet ni prišel zato, da bi bil pomemben politični voditelj, temveč da bi bil božji služabnik.

"Bogoslužje je temeljni element identitete Kristusovih sledilcev. Poslanstvo Cerkve in vsakega kristjana je služiti drugim, tako kot je to počel Gospod sam, svobodno in nepristransko," je poudaril.

Sicer so prizorišče maše ves čas preletavali helikopterji. Postavljene so bile tudi cestne zapore, ulice Bejruta pa so bile pod nadzorom vojakov. Papež se je na prizorišče pripeljal v neprebojnem papamobilu.

Strogi varnostni ukrepi ob papeževem obisku

Libanon je edina bližnjevzhodna država, v kateri kristjani niso v izraziti manjšini, saj jih je okoli 35 odstotkov. Pripadajo različnim krščanskim cerkvam, največ pa je maronitov. Večinsko prebivalstvo v državi so muslimani.

Papežev obisk spremljajo strogi varnostni ukrepi, še posebej zaradi krvavega nasilja v sosednji Siriji in protestov v številnih državah regije zaradi filma, objavljenega na spletu, ki je žaljiv do islamskega preroka Mohameda. Nasilni protesti so bili v petek tudi v Libanonu, pri čemer je bila ena oseba celo ubita, še 25 pa je bilo ranjenih.

Benedikt XVI. se potovanju – njegovo 24. po vrsti od nastopa pontifikata in četrto v kraje, ki veljajo za zibelko krščanstva – kljub napetim razmeram ni želel odpovedati.

Sicer pa ni prvi papež, ki je obiskal deželo ceder. Janez Pavel II. je bil v Libanonu leta 1997, njegov predhodnik Janez Pavel I. pa je leta 1978 nameraval na svojo prvo pot prav v Libanon, a je umrl že po mesecu dni pontifikata.