Papež Frančišek je v velikonočnem sporočilu spomnil na številne ljudi, med njimi tudi otroke, ki bežijo pred vojno, lakoto in revščino ter potrebujejo pomoč. Kot je poudaril, gre za ljudi, ki samo iščejo boljše življenje. Pozval je tudi k miru na vseh svetovnih kriznih žariščih.
Po njegovih besedah naj nam velikonočni prazniki približajo trpljenje žrtev terorizma, te slepe in brutalne oblike nasilja, ki še naprej preliva kri v različnih delih sveta. Med prizadetimi zaradi terorizma je še posebej izpostavil Belgijo, Turčijo, Nigerijo, Čad, Kamerun, Slonokoščeno obalo in Irak. K miru pa je poleg Sirije pozval še v Ukrajini, Jemnu, Izraelu, palestinskih območjih, Južnem Sudanu, Burundiju, Mozambiku in Venezueli.
Pred blagoslovom se je v svojem t. i. papamobilu, ki je bil glede na siceršnje poostrene varnostne ukrepe v Vatikanu po bruseljskih terorističnih napadih presenetljivo odprt, popeljal po Trgu svetega Petra.
Velikonočne slovesnosti so se v Vatikanu začele na veliki četrtek, ko je papež daroval krizmeno mašo in umil noge beguncem. V petek se je Frančišek udeležil križevega pota v rimskem Koloseju, v soboto zvečer pa je imel vigilijo v baziliki svetega Petra, med katero je krstil odrasle vernike.
To je za papeža Frančiška četrto praznovanje velike noči na čelu Cerkve, ki letos poteka v znamenju terorističnih napadov v Bruslju. Tega se je papež spomnil tudi v soboto v vigiliji, ko je kristjane pozval, naj ne izgubijo upanja ter naj ne dovolijo, da bi prevladala strah in tema.
Velika noč je največji krščanski praznik, ko se kristjani spominjajo Kristusove smrti na križu in vstajenja od mrtvih. Dogajanje je vrhunec doseglo z velikonočnim tridnevjem, ki se je začelo na veliki četrtek in se bo končalo na velikonočno nedeljo. Sledil bo velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.