FOTO: Papež v govoru v Mjanmaru ni uporabil besede Rohingi

Papež Frančišek se je danes v mjanmarski prestolnici Nepjido sestal z mjanmarsko voditeljico Aung San Su Či. Papež je v govoru po srečanju s Su Čijevo poudaril, da mjanmarsko ljudstvo "še naprej trpi zaradi državljanskih konfliktov in sovražnosti, ki trajajo že predolgo in so ustvarili globoke delitve". Mjanmarske oblasti je pozval k sodelovanju z mednarodno skupnostjo.

Frančišek je tudi pozval k "spoštovanju vseh etničnih skupin in njihove identitete".

Aung San Su Či pa je dejala, da je zavezana "zaščiti pravic, spodbujanju strpnosti in zagotavljanju pravic vseh" državljanov. "Od nas se pričakuje, da bomo nadaljevali nalogo izgradnje države, ki temelji na zakonih in institucijah ter bo vsakomur v državi zagotovila pravičnost, svobodo in varnost," je še dejala Nobelova nagrajenka za mir.

Organizacije za človekove pravice so papeža pozvale, naj v podporo Rohingom uporabi termin Rohingi. A katoliška skupnost v tej pretežno budistični azijski državi ga je pred obiskom prosila, naj tega ne stori, saj bi z izrecnim omenjanjem Rohingov lahko škodoval okoli 660.000 tamkajšnjim katoličanom. To je kot kaže papež tudi upošteval, saj v svojem govoru v Mjanmaru tega izraza ni uporabil.

Mjanmarski voditeljici v svetu očitajo, da je vojski dala proste roke pri preganjanju Rohingov, v domovini pa je po več desetletjih vojaške diktature kljub temu priljubljena.

Srečanje s kontroverznim budističnim voditeljem

Papež Frančišek se je danes srečal tudi z budističnim voditeljem Sitagujem Sajadavom, ki je tarča kritik zaradi svojih žaljivk in sovražnega govora proti muslimanom, še posebej proti manjšinskemu prebivalstvu Rohinga. Tiskovni predstavnik Vatikana Greg Burke je dejal, da sta se voditelja na kratko sestala na štiri oči ob robu medreligijskega srečanja v rezidenci nadškofa v Jangonu. Srečanje je bilo "poskus spodbujanja miru in bratskega sobivanja kot edine poti naprej", je dejal Burke.

Papež je sicer na medreligijskem srečanju, na katerem so se zbrali mjanmarski budistični, hindujski, muslimanski, krščanski in judovski voditelji, poudaril pomen "enotnosti in različnosti". Frančišek je verske voditelje pozval, da morajo delovati skupaj pri gradnji države in v primeru sporov, naj bodo kot bratje, ki se po sporu pobotajo. 

Papež Frančišek je v Mjanmar prispel v torek in že prvi dan se je v rezidenci nadškofa srečal s poveljnikom mjanmarske vojske Minom Aungom Hlaingom.

Papež Frančišek je sploh prvi papež na obisku v večinsko budističnem Mjanmaru. A turneja, v okviru katere bo Frančišek obiskal še Bangladeš, velja za eno najtežjih papeževih potovanj v tujino, saj prihaja v kritičnem času krize z Rohingi.

Od konca avgusta je iz Mjanmara zbežalo že blizu 700 tisoč Rohingov, ki jih budistična večina prebivalcev države sicer preganja že več desetletij. Povod za nasilje vojske in policije nad civilnim prebivalstvom je bil napad muslimanskih upornikov na varnostne sile. Tik pred papeževim obiskom sta Mjanmar in Bangladeš v četrtek podpisala dva dogovora glede vrnitve več sto tisoč Rohingov v mjanmarsko zvezno državo Rakhine.

Mjanmar ne uporablja izraza Rohinga, saj namreč pripadnike te muslimanske manjšine obravnava kot nezakonite priseljence in zanje uporablja izraz Bengalci ter s tem namiguje, da izvirajo iz Bangladeša.

Čeprav je konflikt glede Rohingov nedvomno v ospredju, je, kot je še pred srečanjem poudaril papežev tiskovni predstavnik Greg Burke, namen papeževega obiska "izraziti podporo revnim državam in manjšim cerkvam". 

Bangladeš potrdil sporno ureditev otoka za Rohinge

Bangladeš je medtem danes potrdil sporen projekt v vrednosti 280 milijonov dolarjev, da opustošen otok ob južni obali države spremenijo v začasno begunsko taborišče za okoli 100.000 Rohingov. Otok se je pojavil šele leta 2006, grozijo pa mu poplave.

Bangladeš je sicer minuli teden podpisal dogovor z Mjanmarom o vračanju več sto tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya.

Vladni ekonomski svet, ki mu predseduje premier Bangaldeša Sheikh Hasina, je odobril projekt prenove otoka Bhashan Char, ki ga kritizirajo že vse, odkar so ga prvič predstavili leta 2015. Sicer so izrazili upanje, da bo projekt dokončan do maja prihodnje leto, ko bo lahko sprejel prve Rohinge, ki so v Bangladeš zbežali iz Mjanmara.

Otok morajo sedaj opremiti z bivališči, zapolniti nižje ležeče dele otoka ter zgraditi nasipe, ki bodo otok varovali pred poplavami, monsuni in cikloni. Pri izgradnji pomaga tudi mornarica, ki je na otoku že zgradila helikopterski pristajališči in manjšo cesto.

Manjši otok se je v Bengalskem zalivu pojavil leta 2006, najbližji naseljeni otok pa je oddaljen uro z ladjo. Nižinski Bangladeš sicer že sedaj ogroža višanje morske gladine, zaradi groženj pred poplavami pa so lani sprva opustili načrt za opustošeni otok. Obnovili so jih avgusta, ko so številni pripadniki muslimanske manjšine zbežali v Bangladeš in si vzpostavili začasna bivališča ob meji z Mjanmarom.

Bangladeški zunanji minister Mahmud Ali je septembra prosil za mednarodno pomoč pri transportu beguncev na otok. Vendar so pri Združenih narodih opozorili, da bi lahko bila prisilna preselitev "zelo kompleksna in kontroverzna".

Rohingi iz Mjanmara sicer še vedno bežijo v sosednji Bangladeš, čeprav sta državi minuli teden podpisali dogovor. V prenapolnjenih begunskih taboriščih na jugu Bangladeša živi najmanj 700.000 Rohingov.

Dogovor o vrnitvi beguncev velja za Rohinge, ki so iz Mjanmara pribežali v Bangladeš po dveh velikih izbruhih nasilja od oktobra lani. Zadnje nasilje je v mjanmarski zvezni državi Rakhine izbruhnilo avgusta letos. Od takrat je v Bangladeš zbežalo okoli 624.000 Rohingov.

Mjanmarski voditeljici odvzeli nagrado, ki so ji jo podelili pred 20 leti

Mestni svet Oxforda iz Velike Britanije je medtem mjanmarski voditeljici odvzel nagrado, ki ji jo je podelil pred 20 leti. V obrazložitvi so dejali, da tisti, ki si zatisnejo oči pred nasiljem, sami zmanjšajo svoj ugled. Svet je odločitev sprejel enotno, saj so zgroženi nad neodzivnostjo mjanmarske voditeljice Aung San Su Či medtem ko vojska izvaja etnično čiščenje. 

Oxfordski mestni svet je nekdanji Nobelovi nagrajenki pred 20 leti podelil nagrado, ker je zagovarjala demokracijo v svoji državi ter se zavzemala za strpnost in internacionalizacijo. Zaradi svojih stališč je bila v času dolgoletne vojaške diktature 15 let v hišnem priporu.