Papež Frančišek se je v Mjanmaru srečal z vojaškim poveljnikom

Papež Frančišek je prispel v Mjanmar, državo, ki jo številne organizacije in države obtožujejo etničnega čiščenja muslimanskega ljudstva Rohinga. Turnejo, ki jo je začel danes in jo bo sklenil v soboto v Bangladešu, mediji označujejo tudi kot diplomatsko minsko polje.

Vojska je bila v Mjanmaru na oblasti pet desetletij, nato pa je lani oblast prevzela vlada pod vodstvom Nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či. Analitiki  ocenjujejo, da bi nasilje nad Rohingejci lahko ustavil le vodja tamkajšnje vojske. Srečanje s papežem so na dnevni red uvrstili le nekaj dni pred papeževim obiskom.

Ob cesti z letališča v Jangonu, kjer je pristalo papeževo letalo, do rezidence nadškofa, se je danes zbralo okoli 30.000 ljudi, da bi pozdravili Frančiška.

Papež se je že srečal s poveljnikom mjanmarske vojske, generalom Min Aung Hlaingom. Papež je generala sprejel v nadškofovski rezidenci v mjanmarskem največjem mestu Jangon, kjer bo bival med obiskom. Njuno srečanje je trajalo četrt ure.

Kot je potrdil vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke, sta sveti oče in mjanmarski general govorila "o veliki odgovornosti državnih oblasti v tem prehodnem obdobju". Poveljnik je papežu po lastnih navedbah zagotovil, da Mjanmar spoštuje svobodo veroizpovedi in da država ne diskriminira etničnih manjšin. Ni pa jasno, ali je Frančišek poveljniku omenil Rohinge.

'Diplomatsko minsko polje'

Pozornost je bila namreč usmerjena predvsem v besede, ki jih je uporabljal Frančišek. Zapletlo bi se namreč lahko pri uporabi izraza Rohinga, saj ga mjanmarske oblasti zavračajo. Mjanmarski cerkveni predstavniki so papežu uporabo tega izraza zato odsvetovali. Mjanmar namreč pripadnike te muslimanske manjšine obravnava kot nezakonite priseljence in zanje uporablja izraz Bengalci ter s tem namiguje, da izvirajo iz Bangladeša. Tudi v nedavnih dogovorih med državama o vrnitvi pripadnikov te manjšine iz Bangladeša v Mjanmar besede Rohingi niso uporabili.

80-letni Frančišek je sicer znan po tem, da reče bobu bob, še posebej, kadar gre za človekove pravice. Tako je pred časom razjezil Turčijo, ko je pokol Armencev označil za genocid. Avgusta je že obsodil preganjanje "naših bratov in sester Rohingejcev".

V Bangladešu pričakujejo jasna stališča papeža

V Bangladešu bo papež obiskal manjšo skupino rohinških beguncev. Tam tudi pričakujejo, da bo papež do vprašanja Rohingejcev bolj jasen in oster. Več kot pol milijona ljudi je od avgusta zbežalo v sosednji Bangladeš. Združeni narodi so nasilje označili za "šolski primer etničnega čiščenja". 

Budistična večina sicer že več desetletij preganja to muslimansko manjšino. Povod za nasilje vojske in policije nad civilnim prebivalstvom pa je bil napad muslimanskih upornikov na varnostne sile.

Minuli teden sta Mjanmar in Bangladeš podpisala dogovor o vrnitvi Rohingejcev v Mjanmar. Humanitarne organizacije sicer opozarjajo, da beguncev ne bi smeli na silo vrniti nazaj, vkolikor tam ne bo zagotovljena njihova varnost. 

Frančišek je sploh prvi papež na obisku v večinsko budističnem Mjanmaru. Papež je svoj obisk v Mjanmaru napovedal, ko je Vatikan je maja obiskala mjanmarska voditeljica, torej še preden je tam izbruhnila begunska kriza. Nekdanja Nobelova nagrajenka je zaradi dogajanja v povezavi z Rohingejci tarča kritik, saj je bila dolgo časa glede nasilja v provinci Rakihne tiho.

Rohingejci še vedno bežijo iz Mjanmara v Bangladeš

Rohingejci iz Mjanmara še vedno bežijo v sosednji Bangladeš, čeprav sta državi minuli teden podpisali dogovor o vračanju več sto tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga. V prenapolnjenih begunskih taboriščih na jugu Bangladeša je zdaj tako najmanj 700.000 Rohingejcev.

Po zadnjih podatkih Združenih narodov je od četrtka dalje, ko sta državi podpisali dogovor o vračanju beguncev, v Bangladeš pribežalo najmanj 3000 beguncev. Tudi poveljnik bangladeških obmejnih enot, podpolkovnik S. M. Ariful je potrdil, da se je število novih beguncev sicer zmanjšalo, ni pa se ustavilo.

Dogovor o vrnitvi beguncev velja za tiste, ki so iz Mjanmara pribežali v Bangladeš po dveh velikih izbruhih nasilja od oktobra lani. Zadnje nasilje je v mjanmarski zvezni državi Rakhine izbruhnilo avgusta letos. Takrat je v Bangladeš zbežalo okoli 624.000 Rohingejcev.

Bangladeš je ob koncu tedna tudi sporočil, da bodo morali tisti, ki se bodo vrnili, začasno prebivati v šotorih ali begunskih taboriščih. Voditelji Rohingejcev so prav tako napovedali, da se ne bodo vrnili v Mjanmar, dokler ne bodo ti priznani kot polnopravni državljani z vsemi pravicami in jim bo zagotovljena zaščita pred nasiljem.

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je ob sklenitvi dogovora o vračanju beguncev opozoril, da mora vrnitev temeljiti na soglasju beguncev.

Bojazni, da je vojska 'utišala' lokalne poročevalce

Organizacije za varovanje človekovih pravic opozarjajo, da je vojska odgovorna za izginotje in smrti številnih lokalnih novinarjev, ki so poročali o dogajanju v zvezni državi Rakhine. Poročevalci so znotraj oblegane zvezne države zbirali dokumente in zgodbe o krutostih, ki jih režim izvaja nad muslimansko manjšino Rohinga in te podajali v svet. Zdaj pa so ti novinarji izginili, kar je sprožilo bojazni, da jih je "utišala" vojska.

Mladi Rohignci so od leta 2012 na skrivaj poročali o preganjanju muslimanske manjšine v Mjanmaru, svoje poročanje pa so podkrepili s fotografijami ter video in zvočnimi posnetki, ki so jih posneli s pomočjo pametnih telefonov. Na takšen način so informacije o preganjanju sploh prišle v svet.

Organizacije za varovanje človekovih pravic trdijo, da je vojska ubila ali ugrabila številne poročevalce, da bi "sabotirala" njihove povezave z zunanjim svetom. V zadnjem času so namreč informacije, ki prihajajo iz zvezne države Rakhine zelo skope. Urednik novičarskega portala The Stateless Mohammad Rafique je za The Guardian dejal, da pogrešajo več kot 95 odstotkov lokalnih poročevalcev iz Rakhine odkar je vojska začela sistematično izvajati nasilje v tem delu Mjanmara.