FOTO in VIDEO: Papež v Sarajevu pozval k miru in dejal, da ga moramo soustvarjati vsi

Papež Frančišek se je mudil na 11-urnem obisku v Sarajevu, katerega geslo je Mir z vami, a se je posvetil vsem, ki so mu prekrižali pot in tako s sarajevskega letališča odletel s skoraj enourno zamudo.

Iz Rima je z letalom družbe Alitalia v spremstvu 30 oz. 40-članske delegacije na letališče v Butmirju priletel točno ob 9. uri. V tem času so oblasti letališče zaprle za ves ostali promet. Na poletu je poudaril, da je Sarajevo "Jeruzalem Zahoda" in da v BiH prihaja kot "romar miru".

Na letališču so papeža sprejeli z vojaškimi častmi. Ob prihodu z letala sta ga v sončnem vremenu med drugim pozdravila apostolski nuncij v BiH Luigi Pezzuto in hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović.

Že takoj je na svoj ustaljen način obšel protokol in se zadržal pri 144 otrocih vseh treh različnih narodnosti BiH, ki so ga pričakali oblečeni v narodne noše, v rokah pa so vihteli vatikanske zastavice. Papež, ki na letališču v nasprotju s svojim predhodnikom ni poljubil tal, se je rokoval z vsakim otrokom posebej. Nato je pozdravil še tehnično osebje in se tudi z njim rokoval. Za tem se je usedel v svoj papamobil in se v spremstvu kolone vozil odpravil proti središču Sarajeva. Na poti so papeža pozdravili številni lokalni prebivalci.

Prihod papeža Frančiška na sarajevsko letališče si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji.

Nagovor vernikom: 'Sami veste, koliko trpljenja, mučenja, bolečine terjajo vojne'

Osrednji dogodek njegovega obiska je bila maša na stadionu Koševo, ki so ga med obleganjem Sarajeva med vojno v BiH v 90. letih minulega stoletja spremenili v pokopališče več tisoč ljudi. Tam ga je pričakalo okoli 67.000 navdušenih vernikov. Poglavar Cerkve se je na stadion pripeljal s papamobilom, verniki pa so ga pozdravili z vzkliki "Papež, imamo te radi" in "Mir z vami".

Papež Frančišek je med mašo napadel "atmosfero vojne", ki pesti svet. Ob tem je državljane BiH pozval, naj okrepijo napore za spravo 20 let po vojni, ki je državo razklala na dele po narodnostnih mejah. Po njegovih besedah številni aktualni konflikti po svetu predstavljajo nekakšno tretjo svetovno vojno, ki se odvija po delih. V kontekstu globalnih komunikacij pa čutimo atmosfero vojne.

Sveti oče je med mašo Hrvate, Bošnjake in Srbe, ki živijo v BiH, pozval k slogi in miru, kar je po njegovem proces, ki se odvija "vsak dan, korak za korakom". Poudaril je, da umetnost ustvarjanja miru zahteva strast, potrpežljivost, izkušnje in stabilnost.

V nagovoru je vernikom povedal, da kljub prizadevanju za mir preko cele zgodovine še vedno prihaja do konfliktov. "Nekateri namerno ustvarjajo konflikte in želijo ustvariti nemire med različnimi skupinami, jim prodajajo orožje. To terja veliko mrtvih, vi to dobro veste, saj ste vse to doživeli. Sami veste, koliko trpljenja, mučenja, bolečine terjajo vojne. Danes se v tem mestu znova dviga glas božjega ljudstva in vseh moških in žensk dobre volje, ki pravijo: nikoli več nočemo vojne!"

Zaradi triletnega medvojnega obleganja v 90. letih prejšnjega stoletja in več kot 10.000 smrtnih žrtev je Sarajevo simbol krvavih bojev v BiH.

"Nasprotno z vojnim vzdušjem so, kot sončni žarek, ki sije skozi oblačno nebo, Kristusove besede: Blagor tistim, ki delajo za mir. Gre za obrtniško delo, ki zahteva strast, znanje, izkušnje. In blagor tistim, ki sejejo mir s svojimi vsakodnevnimi dejanji, s svojo usmiljenostjo in požrtvovanjem. Delati za mir je delo, ki ga moramo vsak dan peljati naprej, ne da bi se kdaj ustavili," je povedal.

Papež je zbranim dejal, da bo do prave pravičnosti prišlo, ko bomo drugega ljubili kot samega sebe. "Narod, ki ga štejemo za sovražnika, ima isto srce, obraz in dušo, kot mi," je dejal. "Nadenite si čustva nežnosti, dobrote, velikodušnosti, prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu. To je drža, ki jo potrebujemo, da res postanemo obrtniki miru," je dodal.

"Sejmo mir, ne vojne in sporov - to je pot, ki prinaša srečo in vodi v blaženost", je pozval zbrane. Nagovoru je sledila minuta tišine, da so vsi zbrani lahko premislili o papeževih besedah.

Mašo je vodil z več desetimi škofi in številnimi duhovniki iz BiH ter drugih držav. Sodelovali so tudi trije cerkveni zbori, ki jih je spremljal orkester obrambnih sil BiH.

Pred mašo se je papežu zlomila pastoralna palica, a ga to ni prav nič oviralo.

Po podatkih sarajevske nadškofije se je maše udeležilo tudi 250 slovenskih romarjev in tudi visoka predstavnika slovenske Cerkve, ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore ter koprski škof Jurij Bizjak.

Poglavar katolikov v BiH: "Papeževe besede nam dajejo moč"

Poglavar katolikov v BiH, kardinal Vinko Puljić, je med mašo dejal, da je današnji papežev obisk spodbuda za obstanek Hrvatov v BiH in za gradnjo sožitja z Bošnjaki, Srbi in drugimi v tej večnarodnostni državi. "Z žalostjo ugotavljam, da se je Katoliška cerkev na tem območju prepolovila. Z vsakim dnem nas je vse manj. Papeževe besede nam dajejo moč, da tukaj živimo in z drugimi sodelujemo pri gradnji miru in dialoga," je dejal.

"Če nas je Bog postavil sem, zakaj te države ne ljubimo? Ali se bojimo tu živeti?" se je odzval na odhode Hrvatov, najmanj številčne narodne skupine v BiH, iz države. "Potrebujemo podporo in spodbudo, ki ste ju danes prinesli," je papežu dejal Puljić. "Tukaj so naše večstoletne korenine. Zahvaljujoč veri smo obstali do danes," je dodal.

Srečanje s predsedstvom BiH: Sarajevo ima pomen za cel svet

Še pred mašo se je papež srečal s predsedstvom BiH, ki mu je pripravilo državniški sprejem z vojaškimi častmi, sprejel pa ga je vodja predsedstva Mladen Ivanić. Poglavarja Cerkve so tudi tu pozdravili številni meščani glavnega mesta BiH.

Papež Frančišek je po srečanju s člani predsedstva poudaril, da je v BiH možno mir graditi in vzdrževati le na podlagi dialoga, krepitve zaupanja, spoštovanja drugačnosti in sprejemanja drugih. "Nujno je potreben potrpežljiv dialog," je dejal. Povedal je, da je Sarajevo, ki je v preteklem stoletju močno trpelo zaradi konfliktov, sedaj znova postalo mesto dialoga in sožitja ter se je preobrazilo iz mesta vojne v mesto kulture. "Sarajevo in BiH imata poseben pomen za celoten svet," je zatrdil papež in omenil različne skupnosti, ki živijo na tem ozemlju, ki ima bogastvo vrednot, tradicij in veliko ponosa.

Glede Sarajeva je dejal, da zaradi stika več različnih religij in narodnosti velja za evropski Jeruzalem. A to po njegovem pomeni nenehno grajenje novih mostov zaupanja in vzdrževanja starih.

Politike v državi je pozval, naj služijo svojim skupnostim in ukrepajo za zaščito njihovih osnovnih pravic, od katerih je sveti oče izpostavil versko svobodo. "Tako bo možno s konkretnimi dejanji zgraditi bolj miroljubno in pravično družbo. S sodelovanjem je treba reševati težave, ki jih ljudje dnevno doživljajo," je papež povedal voditeljem BiH.

Tovrstni ukrepi so po njegovem potrebni za uspešno nasprotovanje primitivnosti tistih, ki bi vsakršno drugačnost izkoristili kot izgovor za nadaljnje nasilje. Svoj nagovor je končal z geslom svojega obiska – "mir z vami".

V sarajevski katedrali pozval k odpuščanju

Papež je obiskal tudi sarajevsko katedralo, kjer je nagovoril zbrane duhovnike, redovnice in redovnike, teologe in druge zbrane. Imel je pripravljen govor, a se je po tem, ko je slišal številna pričevanja vojnih grozot,  odločil, da bo raje govoril iz srca.

Povedal jim je, da narod, ki pozablja na svoje spomine, nima prihodnosti. "Naj vas to srečanje navdahne, da postanete mirovniki," jim je rekel. "Še nekaj besed je ostalo v mojem srcu, in ena izmed njih je odpuščanje," je povedal. Dodal je, da je najtežje odpustiti svojim mučiteljem, a je to tisto, kar naredi pravega kristjana. Svoj govor je zaključil z besedami: "Vedno ravnajte nasprotno od krutosti. Naj vas bog blagoslovi, molite zame."

Papež: Ni alternative dialogu med religijami

Papež Frančišek je na medverskem srečanju s predstavniki Islamske skupnosti, Srbske pravoslavne cerkve in judovske skupnosti poudaril, da je dialog šola človečnosti in v celotni družbi temelj trajnega miru in varne prihodnosti za vsako skupnost in vsakega njenega člana. Poudaril je, da ni alternative dialogu med religijami.

"Dialog je šola človečnosti in dejavnik enotnosti, ki pomaga živeti v različnosti in na temelju vzajemnega spoštovanja," je dejal papež. Dodal je, da je potrebno dialog razširiti na vse vernike in predstavnike civilne družbe.

"Že vaša prisotnost je potrditev dialoga, ki ga želimo zgraditi," je na srečanju še dejal sveti oče. Pozdravil je tudi dejstvo, da v BiH deluje medverski svet, v katerem so zastopane štiri največje verske skupnosti.

"Podpiram vas pri vaših prizadevanjih pri vzpostavitvi miru, katerega čuvarji v BiH ste kot verski voditelji prav vi," je še dejal papež Frančišek.

"Genocid, ki je bil tukaj nad muslimani zavezuje tako kristjane kot muslimane, da znova preizprašamo svojo vero. V naših medčloveških odnosih ne sme biti prostora za ošabnost in egoizem," je dejal vrhovni poglavar islamske skupnosti v BiH, reis Husein Kavazović.

Škof pravoslavne cerkve vladika Grigorije Đurić se je papežu zahvalil, ker daje državi BiH podporo, da se postavi na svoje noge. "Sarajevo, kjer ste danes in Mostar, kjer vas pričakujejo, so mesta kot je Jeruzalem, saj so to mesta trpljenja," je dejal in poudaril, da se tudi pravoslavni kristjani veselijo njegovega obiska v BiH.

Predsednik judovske skupnosti v BiH, Jakob Finci se je prav tako udeležil medreligijskega srečanja in poudaril, da je najpomembneje ljubiti svoje in ceniti tuje. Prepričan je, da je Bosancem to uspelo, vendar, da bi to lahko in morajo storiti še bolje.

Medversko srečanje v Sarajevu so pripravili, da bi potrdili, kaj lahko verske skupnosti v BiH storijo za gradnjo in utrditev trajnega miru.

Prišel je kot glasnik miru

Papež je osem mesecev po obisku v Albaniji, nekdaj prvi ateistični državi sveta, znova prišel v državo, ki je še vedno v težavni fazi izgradnje. V BiH od daytonskega mirovnega sporazuma, sklenjenega leta 1995, v dveh entitetah živijo muslimanski Bošnjaki, pravoslavni Srbi in katoliški Hrvati. Katoličanov je med 3,8 milijona prebivalcev po različnih podatkih med 430.000 in 460.000.

"Trenutno stanje države je še vedno težavno. Za seboj ima dramatično vojno in številne napetosti med muslimanskimi, pravoslavnimi in katoliškimi prebivalci. Gospodarstvo je na tleh, pri obnovi je treba storiti še veliko, socialni konflikti vzniknejo vedno znova," je pred obiskom izpostavil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi.

V poslanici pred obiskom je sveti oče izpostavil, da v BiH prihaja, da bi v veri okrepil katoličane, da bi podprl ekumenski in medverski dialog, predvsem pa, da bi dal spodbudo mirnemu sožitju v državi, piše na spletni strani Svetega sedeža. V BiH je pripravljen priti kot brat in glasnik miru, je še sporočil papež in izpostavil, da želi vsem izraziti spoštovanje in prijateljstvo. "Vsakemu posamezniku, družini, skupnosti želim oznaniti Božjo milost, nežnost in ljubezen," je navedel.

Sarajevski nadškof, kardinal Vinko Puljić upa, da bo Frančiškov obisk tudi prispeval k temu, da se BiH v mednarodni skupnosti potegne iz pozabe. Daytonski sporazum sicer govori o enakopravnosti, ki pa je v BiH po besedah Puljića niso uresničili. V trenutnih razmerah v BiH se politiko vedno znova dela na račun malih in šibkih, je še poudaril Puljić. Mednje naj bi na poseben način šteli tudi katoličani. Teh je bilo pred vojno v BiH 830.000, danes pa je ta številka skoraj prepolovljena.

Frančišek je v BiH na svojem osmem potovanju v tujini, sicer pa je to tretji obisk kakega papeža v tej državi. Papež Janez Pavel II. je BiH prvič obiskal slabi dve leti po daytonskem sporazumu, aprila 1997, nato pa še leta 2003, ko je med drugim v Republiki srbski hrvaškega intelektualca Ivana Merza razglasil za blaženega.