Panični Grki dvigujejo milijarde. IMF žuga grški vladi: Začnite se pogovarjati kot odrasli!

Dokler je samo Grčija tista, ki bi izstopila iz evroobmočja, še ni pričakovati večjih težav, ne za Evropsko unijo ne za mednarodne finančne trge. Večji problem sta Španija in Italija, opozarjajo strokovnjaki.

“Predvsem Italija ima tako velik dolg, da bi lahko destabilizirala globalni finančni sistem,” pravi Richard Wellings z Inštituta za ekonomska vprašanja iz Londona. Čeprav torej izhod Grčije iz evroobmočja po mnenju strokovnjakov ne bi resneje zamajal finančnih trgov in svetovne ekonomije, pa se vsi strinjajo, da bi morali Grčija in EU najti dogovor, ki bi dovolil obubožani državi, da si opomore, in zmanjšal pritisk recesije na najbolj revne.

Novo zategovanje pasu in novi varčevalni ukrepi, ki jih pričakuje Evropa, tega ne bodo prinesli. Kot je v pogovoru za avstrijski časnik Kurier poudaril grški premier Aleksis Cipras, Grčija ne more sprejeti varčevalnih predlogov EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), saj bi to uničilo njeno gospodarstvo. Dejal je še, da bi izstop Grčije iz območja evra pomenil tudi konec območja.

ECB povečala nujno likvidnostno pomoč za grške banke

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes znova povečal zgornjo mejo za nujno likvidnostno pomoč grškim bankam. Neuradno jo je povečal za 3,3 milijarde evrov. ECB izredno likvidnostno pomoč poveča vsak teden, a zadnje dni so se razmere v bančnem sistemu ob vse večji negotovosti glede razpleta pogovorov med Atenami in upniki dodatno zaostrile.

"Ni bilo težav s financiranjem grških bank," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal neimenovan bančni vir. Ob tem naj bi svet ECB pričakoval ugoden razplet vrha območja evra v ponedeljek.

Grška centralna banka je pred današnjo odločitvijo ECB zagotovila, da je bančni sistem stabilen navkljub množičnim dvigom denarnih vlog. V četrtek so Grki dvignili okoli milijarde evrov, v dveh dneh pred tem pa še dodatne 1,6 milijarde evrov. Od decembra lani so Grki dvignili krepko več kot 30 milijard evrov.

"Guverner grške centralne banke je potrdil stabilnost bančnega sistema, ki ga varujejo skupne aktivnosti grške in ECB," so v sporočilu za javnost zapisali v Grčiji.

Grčija sicer vztraja, da še vedno obstaja možnost dogovora glede nadaljevanja mehanizma mednarodne finančne pomoči in zavrača katastrofične scenarije, ki se v zadnjih dneh množijo v medijih.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je – potem ko so v četrtek propadla pogajanja o Grčiji – za ponedeljek sklical izredni vrh območja evra. Pred vrhom se bodo srečali tudi finančni ministri držav v območju evra, ki bodo pripravili podlago za vrh.

Čakamo ... Ali kdo koga ne posluša

Kot je znano, finančni ministri članic območja evra včeraj v Luksemburgu niso dosegli dogovora z Grčijo o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč. Naslednje, morda odločilno dejanje v grški drami, je vrh območja evra v ponedeljek. Še pred tem pa bo izredni vrh območja evra.

Dogovor je še mogoč, a na potezi je Grčija, ki naj se zresni in predstavi verodostojne predloge, se glasi sporočilo Atenam. Grčija se zdaj intenzivno pripravlja na ponedeljek in dela na tem, da bi bil sestanek uspešen.

Grški finančni minister Janis Varufakis je evropskim voditeljem sicer že včeraj predstavil "radikalen in celovit" predlog, ki lahko enkrat za vselej konča grško krizo. Dejstvo, da nekateri niso dojeli, da so predstavili ta predlog, po njegovih besedah kaže, da ima EU težave z dialogom. Predlog po besedah Varufakisa vključuje samodejno zavoro za primanjkljaj in premestitev 27 milijard evrov grškega dolga iz Evropske centralne banke (ECB) v evropski reševalni mehanizem ESM, torej iz ene institucije trojke v drugo.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa medtem pravi, da rešitve krize ni na vidiku. Najbolj zaželen in osrednji scenarij je po besedah šefa evroskupine še vedno doseči dogovor, podaljšati sedanji program in obdržati Grčijo v območju evra. A če to ne bo mogoče, so pripravljeni tudi na druge scenarije, je dodal.

Tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici poudarja, da je na potezi Grčija, ter državo poziva, naj se zresni in vrne k pogajanjem za razumni kompromis, saj bodo sicer posledice katastrofalne. Vsi smo si pripravljeni dan in noč prizadevati za ta dogovor, ki je še vedno mogoč, je še zatrdil Moscovici ter poudaril, da je v interesu vseh, da se ohranita integriteta in ireverzibilnost evra.

Podobno je sporočilo vodje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde: "Čakamo." In sicer na oprijemljive in verodostojne predloge, je poudarila ter grške politike okrcala, da je dialog mogoč le z odraslimi sogovorniki. Lagardova je Grčijo tudi posvarila, da pri obravnavi njene finančne obveznosti v vrednosti 1,6 milijarde evrov, ki jo mora izpolniti konec meseca, ne bo milosti. IMF bo neplačilo obveznosti po njenih besedah obravnaval kot plačilno nesposobnost.

Mramor v ponedeljek ne pričakuje resnega preboja

Finančni minister Dušan Mramor v ponedeljek ne pričakuje resnega preboja pri iskanju dogovora o grškem vprašanju. Rešitve, ki jih je v četrtek ponudil grški finančni minister Janis Varufakis, so bile po ministrovih besedah "potegnjene iz zadnjega žepa", razočaranje je bilo precejšnje.

Mramor je dejal, da je bila Varufakisovega razlaga zelo dolga in kompleksna, a da niso imeli pred seboj nobenega papirja, tako da je bilo včasih zelo težko slediti, kaj Grki pravzaprav predlagajo.

O slovenskem stališču do morebitnega prestrukturiranja grškega dolga pa je Mramor dejal, da Slovenija nosi relativno večje breme dolga in je bolj izpostavljena kot druge države, po podatkih Eurostata v vrednosti 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Naslednja država je izpostavljena z 2,9 odstotka BDP, povprečje pa je 2,36 odstotka BDP, je še izpostavil. Če bi bilo treba zmanjšati dolžniško obremenitev Grčije oziroma zagotoviti dodatna posojila državi, bi zato Slovenija po ministrovih besedah vztrajala pri stališču, da je potrebna enakomerna razdelitev bremen med državami.

Na krizne razmere v primeru, da dogovora ne bo in Grčija konec meseca ne bo poravnala finančne obveznosti do IMF, se Slovenija po Mramorjevih besedah pripravlja tako, da poskuša dobiti celovito sliko, kako bi različni scenariji vplivali na slovenski finančni sistem in slovenske obveznosti, denimo z vidika unovčevanja garancij in pridobivanja sredstev z vračili odobrenih kreditov. To se sicer po ministrovih navedbah počne vsak dan, ne le zaradi Grčije.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo 30. junija, če Grčija ne bo poravnala obveznosti do IMF, je Mramor odgovoril, da država ne more bankrotirati, temveč lahko samo obvesti upnike, da je plačilno nesposobna, potem pa se začne proces, v katerem se z upniki dogovarja za prestrukturiranje, odpis ali za kaj drugega. O tem, kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh, Mramor ni želel ugibati. "Kaj bo 30. junija, je danes zelo težko reči," je sklenil.