Protestniki zažigali ameriške zastave

Pakistan je po napadu zatrdil, da incidenta niso izzvali pakistanski vojaki, sile Nato koalicije pa dogodka niso komentirale, temveč so po napadu, v katerem je bilo ubitih 24 pakistanskih vojakov, izrekle le sožalje družinam umrlih ter namignile, da so vojaki umrli "najverjetneje“ zaradi napada Natovih helikopterjev.

Po besedah zahodnih predstavnikov so na koalicijske sile pred tem streljali s pakistanske strani meje, kar je potrdil tudi predstavnik afganistanskih uradnih oblasti. Na vojake, ki so se izkrcavali iz helikopterjev, naj bi bili izstreljeni streli, helikopterji pa so na napad le odgovorili s silo. Oba uradna vira sta za Reuters poudarila, da želita ostati neimenovana, saj je sobotni incident zelo občutljivo tako diplomatsko kot vojaško vprašanje.

Zaradi incidenta se odnosi med ameriško vojsko in Natovimi zavezniki ter pakistanskimi oblastmi vse bolj krhajo. Pakistanska stran meni, da je zadnji napad, ki ga dojemajo kot ameriško provokacijo, dovolj velik razlog za vladni ultimat, s katerim se ZDA v 15 dneh dokončno odreka gostoljubje v vojaškem oporišču Šamsi, ki ga je CIA uporabljala kot središče za napade brezpilotnih letal.

Zahodne sile poskušajo napetosti zmanjšati, a je bil poboj pakistanskih vojakov očitno kaplja čez rob v že tako mlačnih odnosih med uradnim Washingtonom in Islamabadom. Po napadu so se predstavniki ameriške vojske in Natovih sil za napad opravičili, še vedno pa niso znani razlogi za po trditvah pakistanske vojske neizzvani napad na dve pakistanski postojanki.

Islamabad se je po napadu tudi odločil za zaprtje vseh oskrbovalnih poti za Isaf v Afganistanu in napovedal, da bo "preučil" odnose z ZDA, zvezo Nato in mednarodnimi varnostnimi silami Isaf. Možen razlog za napad je tudi napaka, saj je meja med Afganistanom in Pakistanom pogosto slabo izrisana in so odstopanja na kartah velika tudi po več kilometrov.

Pakistanska državna televizija je prenašala posnetke pogrebne slovesnosti v Pešavarju, na kateri je bil tudi poveljnik pakistanskih oboroženih sil Ašfak Kajani. Pakistanska zunanja ministrica Hina Rabbani Khar je v telefonskem pogovoru s Hilary Clinton poudarila, da "Pakistan preveva globok občutek jeze“.

Harova je v pogovoru s Clintonovo poudarila, da so napadi, kot je bil sobotni napad na pakistansko vojaško enoto, "popolnoma nesprejemljivi" in da kršijo mednarodno pravo ter pakistansko suverenost. Pakistanska ministrica je Clintonovo tudi seznanila z odločitvijo pristojnega vladnega odbora za obrambo, ki je ukazal zaprtje vseh oskrbovalnih poti za sile Isaf v Afganistanu. Clintonova je po navedbah pakistanskega zunanjega ministrstva v pogovoru izrazila sožalje za umrlimi vojaki in zagotovila, da si želi vlada ZDA skupaj s Pakistanom razrešiti nastale težave.

V zvezi z incidentom se je danes oglasil tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki je pakistanskemu premierju Jusufu Razi Gilaniju izrazil obžalovanje zaradi "tragičnega in nenamernega incidenta". "Popolnoma podpiram Isafovo preiskavo, ki že poteka. Ugotovili bomo, kaj se je zgodilo in ustrezno ukrepali," je dejal Rasmussen. Kot je ob tem poudaril, Nato ostaja zavezan sodelovanju s Pakistanom pri preprečevanju podobnih incidentov in pri zagotavljanju, da "Afganistan ponovno ne postane varno zatočišče za teroriste".

Pakistanska stran zahteva povračilo škode, zato je zaprl dovozne poti za transporte dobrin zahodnim silam. Podoben incident se je zgodil že 30. septembra 2010, v napadu pa sta bila tedaj ubita dva pakistanska vojaka, Pakistan pa je dobavne poti tedaj zaprl za 10 dni. Dodatno ohladitev odnosov je povzročila tudi tajna akcija, v kateri so ameriške sile maja ubile vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna, ki mu je sledilo priprtje ameriškega sodelavca CIE Raymonda Davisa ter ameriške obtožbe, da je Pakistan podprl militantna napada na ameriško ambasado v Kabulu.

Uradni Islamabad je zelo odvisen od milijardne pomoči Washingtona, Pakistan pa bi lahko po prepričanju ZDA pripomogel tudi k rešitvi afganistanskega mirovnega vprašanja s svojo pomočjo pri sklepnem dejanju umika zahodnih sil do konca leta 2014.

Protiameriške demonstracije

Medtem pa so v večjih mestih v Pakistanu danes potekale protiameriške demonstracije, ki so jih organizirale pakistanska opozicija in islamistične skupine.

V Karačiju je več kot 700 ljudi protestiralo pred ameriškim konzulatom in vzklikalo protiameriška gesla. V Multanu v osrednjem Pakistanu pa je več kot 300 protestnikov na ulicah zažigalo ameriške zastave. Predstavnik opozicije Džaved Islami je v svojem govoru protestnikom dejal, da od vlade zahtevajo prekinitev zavezništva z ZDA in končanje sodelovanja v "vojni proti terorizmu".