Pahor še zadnjič kot premier leti v Bruselj
Na neformalnem vrhu EU naj bi dorekli medvladno fiskalno pogodbo, ki naj bi dolgoročno preprečila novo krizo. Srečanja voditeljev EU se bo še zadnjič kot premier udeležil Borut Pahor.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
(Foto: Reuters)
Voditelji EU bodo na ponedeljkovem vrhu v Bruslju predvidoma dorekli medvladno fiskalno pogodbo. Gre za pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji – trenutno velja za ključni ukrep pri odzivanju na krizo v območju evra. Pogodba sicer kratkoročno ne bo prinesla posebnih učinkov, dolgoročno pa naj bi zaostrila fiskalno disciplino. Poleg tega je pomembna z vidika notranjega strukturiranja EU, saj nakazuje, da gre Unija v smeri "Evrope več hitrosti", čeprav se to na glas nerado prizna.
Temelj pogodbe, ki jo zahteva Nemčija, je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Fiskalno pravilo bodo morale pogodbenice vnesti v nacionalno pravo v enem letu po uveljavitvi pogodbe skozi "zavezujoče in stalne določbe", pri čemer so zaželene ustavne določbe. Proces zapisa zlatega pravila v ustavo se je minuli teden začel tudi v Sloveniji. Neformalnega vrha se bo tudi tokrat, najverjetneje zadnjič kot premier, ki opravlja tekoče posle, udeležil Borut Pahor, od katerega se je sicer predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy lani že dvakrat poslovil.
Srečanja voditeljev EU se bo še zadnjič kot premier udeležil Borut Pahor. (Foto: Reuters)
Kratkoročen problem ostaja Grčija
Grčije na dnevnem redu srečanja sicer ni. To pa zato, ker voditelji ne bi mogli prinesti "dodane vrednosti" pogajanjem zasebnih upnikov in Grčije o delnem odpisu dolga, ki še trajajo. Dogovor Grčije z zasebnimi upniki velja za pogoj za izplačilo naslednjega obroka posojil v okviru prve pomoči, dogovorjene maja 2010. Poleg tega je ključen za pripravo celotnega drugega programa pomoči tej prezadolženi državi.
Za Grčijo je ključen datum 20. marec, ko ji bo zapadlo v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov. Če dogovora o drugem programu pomoči zanjo, katere bistven del je dogovor z zasebnimi upniki, do takrat ne bo, ji spet grozi bankrot.
Povezani članki
Glasuj
Upam, da nam ne bo tam uštimo še kakšno dodatno sranje ... sedaj ko še lahko!
Hvala za 3 čudovita leta! Ko prebrodimo tole anomalijo oblasti pa po nov mandat!
\"Pahor še zadnjič kot premier leti v Bruselj\"
Upam, da nam ne bo tam uštimo še kakšno dodatno sranje ... sedaj ko še lahko!
Bolš, da bi bil doma na ketni!! .

















