Notranji ministri so danes v Bruslju dosegli dogovor o premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, a ne s soglasjem, temveč z veliko večino, je sporočilo luksemburško predsedstvo. Kot je na Twitterju sporočil češki notranji minister, so bile proti Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija, Finska pa se je glasovanja vzdržala.
Premestitev 120.000 beguncev bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi bodo iz Italije in Grčije premestili 66.000 oseb, v drugi fazi čez 12 mesecev pa še 54.000 oseb, načeloma prav tako iz Italije in Grčije. Evropska komisija, ki bo pozorno spremljala razmere v vseh članicah, bo lahko v drugi fazi predlagala uporabo sheme tudi v drugih članicah pod nesorazmernim migracijskim pritiskom.
Irska in Danska bosta sodelovali, Madžarska je načrt zavrnila
Prvotni predlog komisije je predvideval premestitev 54.000 beguncev iz Madžarske, ki pa je ta načrt zavrnila. Tako sedaj v projektu sodeluje kot država, ki bo sprejela begunce iz najbolj obremenjenih članic.
Tudi Madžarska bo morala sprejeti svoj delež beguncev, je poudaril luksemburški minister za migracije Jean Asselborn in pojasnil, da so zato nekoliko spremenili številke beguncev, ki naj bi jih sprejela posamezna članica. To so storili tudi zaradi predvidenega sodelovanja Irske in Danske. Obe državi imata na tem področju možnost izjeme, zato v prvotni predlog komisije nista vključeni, a sta se vendarle odločili za sodelovanje. Ob upoštevanju teh majhnih odstopanj so številke sicer podobne tistim, ki jih je predlagala komisija. Članice so jih sprejele na prostovoljni osnovi, zloglasnih kvot ni v zakonodajnem besedilu, je pojasnil Asselborn.
A kot so že pred zasedanjem pojasnili viri pri luksemburškem predsedstvu: članice se s sprejetjem zakonodaje zavežejo, da jo bodo spoštovale, tako da je vprašanje obveznih kvot in prostovoljne solidarnosti dejansko umetna dilema. Asselborn je sicer zatrdil, da ni danes na zasedanju nobena država rekla, da beguncev ne bo sprejela, ter spomnil, da so evropske države dolžne sprejeti vsakega begunca, ki trka na vrata.
Odločitev držav, ki dogovora niso podprle, je Luksemburžan pripisal percepciji, da so odločitve v Bruslju diktat in da bodo ljudje druge barve kože in veroizpovedi razdrli našo družbo. "Te percepcije ne smemo tolerirati. Treba se je boriti proti temu," je poudaril.
Györkös Žnidarjeva: Slovenija je zadovoljna z dogovorom
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je poudarila, da je Slovenija z dogovorom zadovoljna. Članice so se namreč po njenih besedah dogovorile za prožen mehanizem, ki tudi Sloveniji omogoča, da lahko v primeru velikega migracijskega pritiska uporabi shemo za premestitev beguncev z njenega ozemlja po drugih članicah.
Slovenija naj bi sicer v sklopu dogovora o premestitvi 120.000 beguncev v obeh fazah sprejela 613 beguncev, podobno kot je predlagala Evropska komisija. "To je zgornja meja," je ob tem dejala ministrica.
Evropska komisija je sicer najprej predlagala, naj Slovenija sprejme 82 oseb iz Italije, 265 iz Grčije in 284 iz Madžarske, kar je skupaj 631 oseb. Zaradi sodelovanja Irske se je število beguncev, ki naj bi jih sprejela Slovenija, zmanjšalo na 613. V prvi fazi naj bi Slovenija po novem sprejela 80 oseb iz Italije in 257 iz Grčije, v drugi fazi pa 276 oseb. Ker je sodelovanje pri projektu napovedala tudi Danska, se lahko delež za Slovenijo še zmanjša.
Dejstvo, da članicam današnjega dogovora ni uspelo doseči s soglasjem, po ministričinem mnenju ni tako bistveno, saj dogovor vendarle temelji na vladavini prava. Je pa to le eden od korakov, še naprej si bo treba prizadevati za celosten odziv, je poudarila.
To je sicer že druga shema za premestitev beguncev iz Italije in Grčije po drugih članicah. Pred osmimi dnevi so ministri potrdili dogovor o premestitvi 40.000 beguncev iz teh dveh držav. Slovenija naj bi v sklopu prvega dogovora o premestitvi 40.000 beguncev iz Italije in Grčije sprejela 230 oseb. Prve osebe naj bi po ministričinih besedah v Slovenijo prispele v kratkem.
Györkös Žnidarjeva je še izpostavila, da je vesela, ker druge članice prepoznavajo prizadevanja Slovenije, ki je bila izrecno izpostavljena kot država, ki je bila dobro pripravljena in se je zelo dobro odzvala na prihod prebežnikov. Avstrija je na primer pohvalila ravnanje Slovenije, je še izpostavila ministrica in poudarila, da je nadzor na meji pomemben tudi za druge države, saj schengen temelji na soodvisnosti.
Cerar: Korak naprej, a to so šele posamezne rešitve
Premier Miro Cerar je dogovor označil za korak naprej v iskanju skupnega evropskega odziva. Toda to so "šele posamezne rešitve", ki jih bo treba domisliti še na ravni evropskega sveta in institucij ter preliti v koherentno celoto ukrepov, je dodal.
Te koherentne celote ukrepov še ne pričakuje v sredo, ko se bo tudi sam udeležil izrednega vrha EU, ki ga zaradi vse večje migracijske dinamike v EU sklicuje predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Pričakuje pa jo v naslednjih tednih in mesecih, "kajti potem bo zmanjkalo časa", je pojasnil Cerar.
Sam bo, kot je napovedal, na sredinem srečanju eden od tistih, ki bodo pozivali k skupni evropski rešitvi. Tudi njegovo sredino srečanje s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem pred izrednim vrhom bo po njegovih besedah namenjeno temu, da mu predstavi položaj v Sloveniji. "Od njega sem že dobil pohvalne besede glede tega, kar je Slovenija doslej naredila v zvezi z begunci, ko sva govorila po telefonu. Informiral ga bom o vsem dogajanju in mu povedal, kje vidim rešitve, tako za EU kot tudi za Slovenijo. Pričakujem seveda tudi pomoč EU, glede na to, da Slovenija opravlja svoje schengenske in druge naloge zelo uspešno," je dodal.
