Sodišče v Münchnu je nekdanja pripadnika jugoslovanske varnostne službe Josipa Perkovića in Zdravka Mustača, ki so jima sodili zaradi sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983, obsodilo na dosmrtni zapor.
Nemško tožilstvo je Perkovića bremenilo, da je načrtoval in organiziral umor Đurekovića, Mustača pa, da je kot takrat nadrejeni Perkoviću naložil, naj načrtuje in organizira umor, ki se je zgodil v bavarskem mestu Wolfratshausen nedaleč od Münchna leta 1983.
Tožilstvo je za dvojico zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, obramba pa je zahtevala njuno oprostitev. Perković in Mustač sta bila po osamosvojitvi Hrvaške tudi visoka uradnika hrvaških obveščevalnih služb.
Perkovićev odvetnik Anto Nobilo je v sklepni besedi izpostavil, da ni bilo enega samega dokaza proti Perkoviću, ter zahteval, naj ga oprostijo po vseh točkah obtožnice. Povedal je, da je Nemčija obrambi zavrnila vpogled v arhiv, ker je, kot je dejal, Đureković bil sodelavec nemške varnostne službe (BND).
Med drugim je dejal, da so jugoslovanske varnostne sile v 70. in 80. let prejšnjega stoletja sprožile preventivne napade na emigrante, ki so načrtovali in izvajali teroristične napade na takratno Jugoslavijo, kar je primerjal s sodobnimi ameriškimi protiterorističnimi akcijami.
Perkovićevi odvetniki so med sojenjem večkrat poudarili, da izjave nekaterih prič kažejo, da za umorom Đurekovića stoji nekdanji jugoslovanski notranji minister Stane Dolanc, ki je umrl leta 1999.
Tudi Mustačevi odvetniki so zahtevali oprostitev svojega klienta.
Ker gre za še nepravnomočno sodbo, bosta Perković in Mustač do nadaljnjega ostala v zaporu v Nemčiji. Počakala bosta na pisno razsodbo. Kot navaja srbska tiskovna agencija Tanjug, jo gre pričakovati v štirih do petih mesecih, nato pa bo imela obramba 30 dni časa za vložitev pritožbe.
Sodba bo znova odprla tudi razpravo potezah bivšega hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ki je nasprotoval izročitvi Perkovića in Mustača tudi z zakonom, ki je bolj znan kot "lex Perković". Na koncu je Hrvaška pod diplomatskim pritiskom Nemčije razveljavila sporni zakon.
Za sodelovanje pri umoru Đurekovića je bil na münchenskem sodišču leta 2008 na dosmrtno ječo obsojen nekdanji sodelavec jugoslovanske službe za državno varnost Krunoslav Prates, ki naj bi tesno sodeloval s Perkovićem pri umoru Đurekovića.
Milanović šokiran
Vodja hrvaških socialdemokratov (SDP), nekdanji premier Zoran Milanović je zaradi obsodbe šokiran. Obžaluje, da jima niso sodili na Hrvaškem. "Žal mi je, da se o tem ni odločalo na Hrvaškem," je dodal.
Perković in Mustač sta bila po osamosvojitvi Hrvaške tudi visoka uradnika hrvaških obveščevalnih služb in Milanović je danes med drugim dejal, da je šokiran, ko vidi, da sta človeka, ki sta (prvemu predsedniku neodvisne Hrvaške in predsedniku HDZ) Franju Tuđmanu priskrbela potni list, ki sta uživala njegovo zaupanje ter zaupanje (sedaj že tudi bivšega predsednika HDZ Tomislava) Karamarka in ki sta bila med ustanoviteljema HDZ, sedaj prikazana kot udbaška eksekutorja.
"Znano je, da sem se in da se bom tudi v prihodnje zavzemal za enakopravno obravnavo hrvaških državljanov, ko se jih izroča, še posebej, ko gre za tako občutljive stvari. Šokiran sem nad sodbo. Povsem iskreno. Nisem verjel, da so takšni ljudje bili najbližji sodelavci ustanoviteljev HDZ," je še dejal Milanović.
'Obsodba je obsodba režima'
Predsednik HDZ Andrej Plenković je v odzivu obsodbo označil kot obsodbo režima, ki je deloval proti hrvaškim izseljencem, kot nesprejemljivo manipulacijo pa je označil izjavo Milanovića, da sta bila Perković in Mustač del HDZ.
"Niti nista bila del HDZ niti nista dajala potnih listov," je dejal Plenković na sedežu stranke. Ocenil je, da gre za prozorno namero Milanovića, da bi pozornost preusmeril z "največje sramote svoje vlade", zakona lex Perković.
"Vsi, ki so se v nekem trenutku postavili v službo hrvaški državi, kot sta to storila tudi Perković in Mustač, ker je bil ogrožen obstoj Hrvaške, so dali prispevek. Vendar pa jih to s stališča HDZ ne odvezuje odgovornosti," je poudaril.
Spomnil je, da so poslanci HDZ med sprejemom lex Perković v saboru odšli iz dvorane in da je Milanović s tem zakonom Hrvaško pripeljal na rob kredibilnosti v EU.
V stranki Most neodvisnih list, ki je bila v dosedanji vladi koalicijska partnerka HDZ, pa so razsodbo pozdravili in poudarili, da obsojajo vse zločine totalitarnih režimov. Predsednik Mosta Božo Petrov je sodbo označil za pričakovano, poudaril pa, da prepletenost represivnih organov bivše Jugoslavije presega meje strank in da obsega vrsto interesnih skupin, ki so še vedno vplivne.
"Zato lahko kmalu pričakujemo nervozo v vrstah teh interesnih skupin, ker obstaja strah, da bi Perković in Mustač lahko spregovorila o načinu njihovega delovanja," je dejal. Pri tem je izpostavil, da je Ina "lakmus papir za delovanje vseh podobnih organizacij" tako pred 30 leti kot tudi danes.
Hrvaška televizija TV Nova je medtem danes ocenila, da se sedaj postavlja vprašanje, ali bodo po sojenju Perkoviću in Mustači sledile nove obtožnice, saj je tudi njuno sojenje izšlo iz sojenja Krunoslavu Pratesu, ki je bil na dosmrtni zapor obsojen zaradi umora Đurekovića. Kot navaja srbska tiskovna agencija Tanjug, je tožilec danes napovedal možnost preiskave o umoru 68 hrvaških migrantov od leta 1962 do razpada SFRJ.
KOMENTARJI (265)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.