Uzbekistanec priznal napad v Stockholmu. Med žrtvami tudi 11-letna švedska deklica?

Švedski voznik tovornjaka je na zaslišanju v Stockholmu priznal teroristični napad, je povedal njegov odvetnik Johan Eriksson: "Priznal je dejanje in sprejel, da bo še naprej ostal v priporu."

Sodišče je kasneje odločilo, da bo Akilov ostal v priporu do 11. maja. V sporočilu za javnost so še zapisali, da bo lahko tožilec zaprosil za podaljšanje pripora, če bo sodišče potrebovalo več časa. Med priporom so mu omejili nekatere pravice, tako ne bo smel uporabljati mobilnih komunikacij. 

39-letni Uzbekistanec Rakhmatov Akilov, gradbeni delavec in oče štirih otrok, se je po poročanju Reutersa na močno zastraženem sodišču pojavil v zelenem puloverju, ki si ga je poveznil čez glavo, a si ga je moral po ukazu sodišča sneti. 

Zagotovili so mu odvetnika in prevajalca, da bi lažje sledil zaslišanju, ki je bilo zaprto za javnost. Napadalec je sicer zaprosil sodišče, da bi Erikssona zamenjali s sunitskim odvetnikom, a mu niso ugodili.

Osumljenec je priznal odgovornost za petkov napad, ki je pretresel celotno državo, zahteval štiri življenja, 15 ljudi pa je bilo ranjenih. Dva sta še vedno v kritičnem stanju. Napadalec je s tovornjakom zapeljal na ulico, ki je namenjena le pešcem, in se nato zaletel v trgovino.

Priča dogodka je povedala, da je voznik tovornjaka med vožnjo vzdolž po ulici pospeševal hitrost in načrtno zapeljal v ljudi ter se nato zaletel v trgovsko središče Ahlens.

S kraja petkovega zločina je pobegnil v ukradenem tovornjaku, prekrit s krvjo in steklom, aretirali so ga nekaj ur po napadu v severnem predmestju Stockholma. 

Policija je kasneje v vozilu našla tudi sumljivo napravo. 

Kdo je Rakhmat Akilov?

Švedski mediji so poročali, da bi moral Akilov že lani zapustiti državo, saj mu niso izdali dovoljenja za bivanje, a je pobegnil. Uradnim organom je bil znan tudi zaradi simpatiziranja z ekstremističnimi načeli in Islamsko državo. Švedski mediji poročajo, da je pod več profili na Facebooku objavljal fotografije in posnetke, povezane s skrajneži, ter z odobravanjem komentiral skrajne vsebine.

V Uzbekistanu naj bi pustil soprogo in štiri otroke in odšel v tujino, da bi zaslužil nekaj denarja ter tako lažje preživljal družino. Leta 2014 je po poročanju BBC zaprosil za bivanje na Švedskem, a mu niso ugodili. Dve leti kasneje so mu oblasti sporočile, da ima "štiri tedne časa, da zapusti državo," je povedal policist Jonas Hysing. 

Takoj zatem je izginil, februarja so njegovo ime objavili na seznamu iskanih oseb. 

V nedeljo je švedska policija aretirala še enega osumljenca, še naprej pa išče morebitne sodelavce napadalca in nadaljuje s policijskimi akcijami in hišnimi preiskavami. Med preiskavami so zaslišali okoli 600 ljudi ter preiskali številne hiše in stanovanja v Stockholmu in okolici. Po ocenah preiskovalcev bi lahko preiskava trajala leto dni. Državno tožilstvo je danes sporočilo, da za drugega osumljenca ne bodo zahtevali pripornega naloga, ga pa za zdaj tudi še ne bodo spustili na prostost, ker so zanj že pred napadom odredili izgon.

Je med žrtvami tudi 11-letna švedska deklica?

Policija še vedno ni uradno potrdila identitet štirih žrtev. V napadu naj bi umrli 41-letni Britanec Chris Bevington, kar je potrdila njegova družina, 31-letna Belgijka, psihologinja Mailys Dereymaeker ter dva švedska državljana, ena izmed njiju naj bi bila tudi 11-letna deklica.

Švedski minister za pravosodje Morgan Johansson je povedal, da bo morala država poostriti zakone o protiterorističnih ukrepih. V intervjuju za AFP je dejal, da se bo potrebno ostreje boriti proti financiranju terorizma in poostriti kazni za simpatizeje ekstremističnih skupin, četudi ne bodo storili konkretnega zločina. "Policiji želimo dati podlago, da odide v podjetje in natančno preveri, ali so tam zaposlene osebe, ki niti ne bi smele biti na Švedskem."

Napad v Stockholmu je v Švedih uničil vsakršno upanje, da bo njihova država izolirana pred nasilnimi izpadi. Številni politiki in druge javne osebnosti so kljub temu zagotovili, da bodo ostali odprta in demokratična družba, ki verjame v mirovna načela.