Orban: EU ne more prisiliti Madžarske, da sprejme begunce

Referenduma o begunskih kvotah EU se je na Madžarskem udeležilo 39,9 odstotka volivcev, kar je manj od potrebnih več kot 50 odstotkov za veljavnost, kažejo podatki po preštetih 99,8 odstotka glasov.

Premier Viktor Orban je v prvem odzivu v nedeljo rezultate pozdravil kot izjemne, saj da je število tistih, ki so glasovali proti kvotam, preseglo število glasov za vstop Madžarske v EU leta 2004. Obenem je poudaril, da EU ne more prisiliti Madžarske, da sprejme begunce, in napovedal vložitev predloga ustavnega dopolnila v parlament, ki naj bi vgradil "voljo ljudi v ustavo".

Tudi danes je Orban v parlamentu v Budimpešti zavrnil, da referendum ni uspel, ker se ga je udeležilo premalo volilnih upravičencev. Vidno zadovoljen je dejal, da ga je rezultat vzpodbudil. "Napadli smo bruseljski sistem kvot (...) rezultat nam kaže, da se moramo boriti," je dejal. Referendum je tako po njegovih besedah "dosegel svoj cilj" in "razjasnil zadeve".

Orban je povedal, da je bil referendum "edina poštena pot", da se Madžarom omogoči povedati, s kom si želijo živeti v državi. Poudaril je, da so bile zadnje parlamentarne volitve leta 2014, še preden je lani izbruhnila migrantska kriza, ko se nobena stranka ni v ničemer opredelila do tega problema. Zato je bil po njegovem mnenju ta referendum nujen.

Poudaril je, da so nasprotniki begunskih kvot dosegli "zgodovinsko zmago za Madžarsko". 3,3 milijona ljudi, ki so zavrnili kvote, je več od treh milijonov in 50.000, kolikor jih je odločilo, da se je Madžarska pridružila EU. "Odslej bomo v Bruslju predstavljali voljo 3,3 milijona ljudi," je dejal poslancem.

Ta rezultat pomeni, da je vladajoča koalicija med njegovo stranko Fidesz in krščanskimi demokrati dobila milijon glasov več kot na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma. "Od leta 1990 nobeni stranki ni uspelo dobiti tako visoke podpore," je dejal in dodal, da volje tako veliko ljudi ni mogoče ignorirati.

Pojasnil je še, da rezultat referenduma pravno ni zavezujoč za parlament. Vendar se poslanci še vedno lahko odločijo, da ga uveljavijo. Ponovil je, da bo predlagal spremembo madžarske ustave "v skladu z duhom referendumskega rezultata".

Ocenil je še, da "mnogi Evropejci" ne podpirajo sistema begunskih kvot in da ima Madžarska zato "manevrski prostor za doseganje zmag v boju z Brusljem". Dejal je še, da je Madžarska od leta 2010 zgledna država. Izpolnila je finančne obveznosti, ki ji jih je naložil Bruselj, izpolnila je svoje mednarodne obveznosti in temeljna določila evropske zakonodaje.

"Madžarska ima vso pravico, da se jo v EU sliši glede ključnih zadev," je še dejal Orban. Poslance pa je še posvaril, da pričakuje "težavno pot" in "napade EU na Madžarsko", morda pa celo "maščevanje in izsiljevanje".

Tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs je medtem dejal, da imata madžarska vlada in parlament dolžnost ukrepati na osnovi jasno izražene volje volivcev na referendumu glede kvot.

'Orban si je s tem zabil avtogol'

Opozicija je referendum bojkotirala, nekatere stranke pa so volivce pozvale, naj v znak protesta proti vladni politiki oddajo neveljavno glasovnico.

Vodja skrajne desničarske stranke Jobbik Gabor Vona je rezultat referenduma označil za osebni neuspeh Orbana. Premier si je po njegovih besedah s tem referendumom zabil avtogol.

Vodja opozicijske Socialistične stranke Gyula Molnar pa je poudaril, da bi bila kakršna koli poteza vlade na podlagi neveljavnega referenduma neustavna.

Čeprav je opozicija ocenila, da je bil Orban na referendumu poražen, zaenkrat ni videti, da bi ga zaradi tega lahko doletele kake politične posledice. "Orban ima za sabo še vedno veliko volivcev," je priznal dnevnik Nepszabadsag, ki je bolj naklonjen opoziciji.

Prvi tuji odzivi previdni

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki je sicer sam v nedeljo pozval k opustitvi načrta EU o prerazporeditvi beguncev, je opozoril, da je možnih več interpretacij referenduma. Že v nedeljo zvečer je v pogovoru za televizijo ARD opozoril, da je dejansko več Madžarov glasovalo proti begunskim kvotam, kot pa jih je leta 2003 glasovalo za vstop v EU. Tudi tedaj je bila namreč volilna udeležba le 45-odstotna. Kurz je opozoril tudi, da je bila na Madžarskem udeležba zelo nizka tudi na zadnjih volitvah v Evropski parlament - le 29-odstotna. Zato je mogoče rezultate referenduma "interpretirati v vsako smer". "Ne smemo pa narediti napake, da bi rezultate interpretirali na način, da si Madžarska želi več migrantov," je dejal. Dejal je še, da je v Evropi veliko držav, kjer razmišljajo podobno kot na Madžarskem in "jim ni všeč politika, ki se izvaja na tem področju". Menil je, da "nekaj srednjeevropskih držav, predvsem Nemčija", drugim vsiljujejo politiko, ki je ne želijo.

Previden v odzivih je bil tudi najverjetnejši mandatar za sestavo nove hrvaške vlade, sicer evropski poslanec Andrej Plenković. Ta meni, da bo morala madžarska vlada upoštevati sporočilo volivcev, enako pa tudi Evropska unija. "Slab odziv volivcev na referendum je bil na nek način pričakovan, saj jih ta tema očitno ni dovolj motivirala. Zdaj mora madžarska vlada upoštevati to sporočilo. A enako so določeno sporočilo dali tudi tisti, ki so glasovali in to je pomembno sporočilo za EU," je dejal.

Referendum po mnenju Bruslja pravno neveljaven

Iz Bruslja so sporočili, da jemljejo na znanje izid referenduma, ki pa je v skladu z odločitvijo madžarske volilne komisije pravno neveljaven. "Spoštujemo demokratično voljo madžarskega ljudstva - tako tistih, ki so glasovali kot tudi tistih, ki niso," je dejal govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. "Menimo, da je na madžarski vladi, da se odloči, kaj bo naredila z izidom tega nacionalnega referenduma," je ob tem dejal Schinas, ki Orbanovih napovedi ni želel podrobneje komentirati.

Orban naj bi po poročanju medijev tudi napovedal, da bo v kratkem obiskal Bruselj. Pri komisiji s tem po Schinasovih besedah niso seznanjeni. So pa vrata urada predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja predsednikom držav in vlad držav članic vselej odprta, je pojasnil.

Tudi do ugibanj o tem, da bi referendum o begunskih kvotah lahko spodbudil podobne težnje v drugih državah članicah, se Schinas ni želel opredeljevati. "Kar je del evropskega pravnega reda, je treba izpolnjevati," je dejal.

Glede reševanja begunske krize, do katerega so marsikje v Evropi kritični, pa je Schinas menil, da "čudežne rešitve ni". Potrebujemo celosten pristop, ki vključuje tudi načrt o premestitvah in preselitvah prosilcev za azil, kar pa je le del rešitve in ne edina rešitev, je poudaril.

Zakaj referendum?

Na referendumu so madžarski volivci sicer odgovarjali na vprašanje "Ali želite dovoliti EU, da brez podpore parlamenta predpiše preselitev Nemadžarov na Madžarsko?"

Z referendumom je želel Orban po lastnih besedah dokazati, da večina Madžarov želi moč sprejemanja odločitev ohraniti v rokah lastne vlade in je ne predati EU. A analitiki so poudarjali, da je šlo predvsem za poskus Orbana, da bi si utrdil oblast.

Referendum je Orbanova vlada razpisala zaradi sheme Evropske unije za premestitev beguncev med članicami unije, ki predvideva premestitev 160.000 beguncev iz najbolj obremenjenih članic Italije in Grčije v ostale države članice, da bi tako pomagali članicama, ki se soočata z velikimi migracijskimi pritiski. Madžarska bi po tem načrtu sprejela okoli 2300 prosilcev za azil, a doslej ni sprejela niti enega.

Kaj o izidu menijo slovenski evropski poslanci?

Slovenski evroposlanci so izide madžarskega referenduma ocenili različno. Nekateri so izpostavili prenizko udeležbo kot poraz Orbana, drugi so odločno zavrnitev kvot ocenili kot uspeh.

Čeprav madžarska vlada ni dosegla cilja, to je, veljavnosti referendumskega izida za spremembo zakonodaje, gre vendarle za veliko zmago vladajočega Fidesza, saj so na volišča pripeljali rekordno število ljudi, več kot v času referenduma za EU, in dosegli tudi izjemen rezultat, je dejal Milan Zver (EPP/SDS). Po njegovem sta Orban oz. madžarska vlada s tem dobila potrditev in neko politično legitimnost tudi za to, da zastopata stališče tega dela volilnega telesa v prihodnje.

Tanja Fajon (S&D/SD) je po drugi strani izrazila zadovoljstvo, ker so se Madžari v večini z bojkotom odločili, da so proti nestrpnosti, sovraštvu, nevarni politiki Orbana, ki je organiziral enega najdražjih referendumov.

"Gre za spodbudno sporočilo, saj Orbanova politika nestrpnosti in strahu kljub močni in agresivni referendumski kampanji tokrat ni bila uspešna," je poudaril Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem). Kljub temu se po njegovem mnenju ne smemo slepiti, saj so referendumi na takšne teme znak, da ključni ukrepi na področju begunske krize še vedno ne delujejo.

Po oceni Iva Vajgla (Alde/Desus) si je mogoče izid referenduma na Madžarskem z nekaj optimizma razlagati tudi kot žarek svetlobe v temi rastočega nacionalizma in ksenofobije pri naših sosedih in marsikje v Evropi. Po mnenju poslanca ne moremo biti presenečeni, da Orban poskuša prodati referendum kot svoj uspeh in potrditev politike trdega zavračanja kakršne koli skupne evropske rešitve begunskega problema. "Če bo takšna usmeritev v Evropi prevladala, potem se uniji piše slabo," je posvaril.

Romana Tomc (EPP/SDS) je menila, da referendum o kvotah na Madžarskem ni bil potreben, saj je to po njenem nevarna igra, ki lahko v splošnem prinese več škode kot koristi. Razume pa predsednika madžarske vlade Orbana, da je želel potrditev ljudstva. "In na nek način jo je tudi dobil," je dejala poslanka, ki sicer meni, da pri tem referendumu ne moremo govoriti ne o zmagovalcih ne o poražencih.

"Nedeljski referendum o begunskih kvotah v EU na Madžarskem je hkrati zavrnitev in potrditev Orbanove migrantske politike," je poudaril poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS). Kot je pojasnil, je šlo za zavrnitev zaradi prenizke udeležbe, potrditev pa, ker je od manj kot 40 odstotkov udeležencev referenduma več kot 98 odstotkov glasovalo proti kvotam.

"Madžarski referendum je prinesel pomembna sporočila za Madžarsko in za Evropo, četudi ni bil dosežen kvorum," pa je bil kratek poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi).