Tujina

Zdravnik: Otrok ni kričal ali jokal. Bil je v šoku in prestrašen

Alep, 19. 08. 2016 11.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min

Svet je videl petletnega Omrana. Skoraj vsi so bili šokirani in globoko pretreseni nad usodo otrok, ki trpijo v Siriji. In kaj zdaj? Sirsko-ameriški zdravnik, ki je bil že večkrat v Alepu, upa, da ne bomo znova pozabili na sirske otroke, ki umirajo vsak dan. To niso lutke, nad katerimi se zjočete, nato pa nadaljujete svoje življenje, je kritičen.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: To je Omran
    02:16
    Iz SVETA: To je Omran
  • Iz 24UR: Pretresljiv posnetek
    02:25
    Iz 24UR: Pretresljiv posnetek

Vsak otrok ima pravico do življenja v miru in brez nasilja, ne glede na to, kje se je rodil.

Tako poudarjajo tisti, ki jih je pogled na petletnega Omrana Daqneesha pretresel. Gre za dečka, ki je preživel bombni napad na mesto Alep. V svoj objektiv ga je ujel lokalni fotoreporter Mustafa Sarout, ki je za tuje medije dejal, da je Omran le eden izmed mnogih otrok, ki vsak dan v Siriji trpijo.

"Videl sem že veliko otrok, ki so jih rešili izpod ruševin, toda ta otrok, s svojo nedolžnostjo, sploh ni vedel, kaj se dogaja," je dejal Sarout, ki je posnel dogajanje.

Na posnetku je viden deček, ki sedi v reševalnem vozilu. Vidi se, da je v šoku, očitno se sploh ne zaveda, kaj se dogaja. Njegovo hišo so pravkar bombardirali. Prekrit je s prahom, je osupel. Z roko se dotakne obraza, saj mu kri teče iz glave in po obrazu. Oko je zaradi krvi priprto. Pogleda krvavo roko, ne ve, kaj naj, nato jo obriše ob sedež. Deček ne joka, reševalci pa v vozilo prinašajo še druge ranjene otroke.

Zdravniki so dejali, da deček ni jokal niti v bolnišnici. Njegove poškodbe so bile na srečo manjše, tako da so ga kmalu poslali iz bolnišnice. Kam, če pa je njegov dom uničen, ni znano.

Zdravnik Mohamed, ki je dečka sprejel na zdravljenje, je novinarjem dejal, da je bil otrok v šoku. "K nam je prišel v popolnem šoku, zmedenosti glede tega, kaj se mu je zgodilo," je dejal zdravnik. "Bil je prestrašen in pretresen. Sedel je na varnem v svojem domu, morda je spal. Nato pa se je hiša zrušila nanj. Ko smo mu nudili pomoč, ni kričal in jokal, le v šoku je bil," je dodal zdravnik. Dejal je tudi, da je deček imel srečo, saj je utrpel le lažjo poškodbo glave in nekaj odrgnin in modric po telesu.

Sprejeli so tudi njegovo starejšo sestro, brata in očeta. Tudi oni so bili lažje poškodovani.

'Pri teh letih ...'

"Fotografiral sem že toliko bombnih napadov na Alep, toda na njegovem obrazu je bilo toliko ... kri in prah pomešana, pri teh letih," je skušal povedati fotograf Sarout.

Sicer pa ga je presenetilo, da je posnetek požel toliko pozornosti.

Mrtvi otroci so v Siriji namreč postali že nekaj popolnoma običajnega, da tiste, ki te dogodke snemajo, iz dneva v dan, sploh ne more nič več presenetiti, pravi. "Gre za otroke, na katere vsak dan mečejo bombe. Tokrat ni bilo nič drugače," je dejal fotoreporter. Tako vsak dan živijo pod bombami, ki jih mečejo ruske in sirske vladne sile. Civiliste v Alepu pred očmi celotnega sveta bombardirajo izmenično, pravi Sarout, ki dodaja, da deček predstavlja na milijone sirskih otrok.

In tako že pet let. Deček, opozarjajo mnogi, ne pozna življenja brez vojne. "Ta mali deček ni imel niti enega dneva v svojem življenju, da se v njegovi državi ne bi odvijali vojna, smrt, uničenje, revščina," je dejal predstavnik State Departmenta John Kirby.

In mali Omran ni prvi sirski otrok, ki je šokiral svet. Pred njim je to bil Alan Kurdi – le eden izmed številnih otrok, ki jih je morje naplavilo na naše obale. Umrl je med poskusom bega v Evropo.

Omran
Omran FOTO: AP

'Omran ni prvi in tudi zadnji primer ne bo'

Zdravnik Mohamed je novinarjem dejal, da je obupan, ko le pomisli, da bo podobno ali še hujšo usodo, kot jo je Omran, doživelo še veliko sirskih otrok. Že pet let umirajo nedolžni.

"Ustavite ubijanje. Ni logično, da lahko režim in ruske sile še kar naprej morijo ljudi in nedolžne civiliste, svet pa ostaja tiho," je dejal ogorčeno. "Sirski otroci si zaslužijo živeti v miru," je sklenil.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Spregovoril je tudi zdravnik Zaher Sahloul, ki je pomagal v bolnišnicah v Alepu. Sicer živi v ZDA in je v ameriškem Chicagu zdravnik, kot prostovoljec pa je pomagal v Siriji, o tem pa tudi poročal pred komisijo Združenih narodov. Videl je marsikaj, zaradi česar ljudje ne bi mogli več zatisniti očesa. Za The Guardian je napisal komentar, ki je marsikoga pusti brez besed. Na svojem Twitterjevem profilu omenjeni zdravnik objavlja številne posnetke otrok, ki so utrpeli še hujše poškodbe, in tudi posnetke, ki kažejo, v kakšnih pogojih delujejo sirski zdravniki in prostovoljci.

Tisto, kar ga je res pretreslo, je dejstvo, da je videl mrtve otroke z nasmeškom na obrazu, medtem ko so živi še jokali. Pri sebi ima še vedno fotografije svojega prvega bolnika v Alepu. Malčku je bilo ime Hamzeh. V glavo ga je ustrelil vladni ostrostrelec. Bil je možgansko mrtev in na aparatih. Njegovi družini je moral razložiti, kaj se dogaja, nato pa je izključil aparate, ki so otroka ohranjali pri življenju. "To je v Siriji lahko še posebej težko, saj dokler bije srce, veliko ljudi ne more sprejeti, da za njihovega otroka ne obstaja več upanja za preživetje," je dodal.

Nato se je spomnil 12-letnega Abdulaha, ki je bil ranjen med bombnim napadom. Fant ga je med kričanjem prosil, naj mu ne rine cevk v prsni koš, saj ni prejel anestetika in ga močno boli. V bolnišnici ni bilo zdravil. Ničesar, s čimer bi lahko fantu omilili bolečine. Če pa cevk ne bi vstavili, bi fant zagotovo umrl. Nadaljevali so postopek, saj se je kri nabirala v prsnem košu.

"Prav tako pogosto mislim na sestri, ki so ju na urgenco pripeljali objeti, a že mrtvi," je zapisal. 

Zdravnik je dejal, da je Omran sicer preživel, a bo do konca življenja živel s travmo. Glede na to, da se bombardiranja odvijajo vsak dan, je vprašanje, ali jih bo drugič sploh preživel.

In kaj bomo storili, se sprašuje. "To niso lutke, nad katerimi se zjočemo, in nato gremo naprej. To je najhuje: vsi gledamo v te fotografije, toda kdo bo kar koli storil," sprašuje.

Sam se spominja zadnje poti v Sirijo. Vsi so ga spraševali, kako lahko sploh pusti svojo družino v ZDA in gre na tako nevarno območje, kjer je lahko že v naslednji sekundi mrtev. Tudi sam se velikokrat to sprašuje, ko na varnem in v toplini svojega ameriškega doma pije kavo. Nato pa pride sporočilo iz Sirije. Prosijo ga za pomoč, sporočijo mu, da je njihov kolega zdravnik umrl med bombnim napadom na bolnišnico, vidi posledice napada na civiliste ... in v trenutku njegovo brezskrbno življenje izgine.

"Tja grem, da se lahko vrnem in pričam o tem, kakšna tragedija se tam odvija, da pokažem solidarnost z nekaj pogumnimi zdravniki in zdravstvenimi tehniki, ki so ostali v Alepu, pa tudi zato, ker nas tam potrebujejo," je poudaril.

V Alepu je še okoli 300.000 civilistov, ostalo pa je le 35 zdravnikov. Ostali so mrtvi ali pa so se umaknili na varno. V mestu ni niti enega zdravnika, ki je specialist za kritične poškodbe.

V Alep se odpravi s pomočjo tihotapcev, plazi se pod žicami, v popolni temi pešači dolge ure, skače čez zidove, upa, da ga ne bodo opazili ostrostrelci, se skriva v kleteh in čaka, da se končajo preleti letal ... Toda spomini, ki ga preganjajo, niso spomini na trenutke, ko je bil sam v nevarnosti. Spomini, ki ga preganjajo, so tisti iz bolnišnic, kjer je delal, spomini na tiste, ki jim ni mogel pomagati – ker je bilo preveč ranjenih in je moral izbirati, komu bo pomagal, ker ni bilo dovolj osebja ali pa ni imel opreme, s katero bi jih lahko rešil.

"Kaj bi storili vi, če bi imeli pred seboj otroka s poškodbo glave zaradi bombnega napada, ne bi pa imeli CT-aparata, da preverite, ali otrok krvavi v možganih? Kaj bi storili, če bi vašo bolnišnico bombardirali, je pa edino mesto, kjer lahko nemočni prebivalci prejmejo zdravniško pomoč? Ali bi odšli ali ostali?" nas sprašuje sirsko-ameriški zdravnik Zaher Sahloul.

Pogosto se spominja kardiologa iz Hame Hasana Alaraja, ki je v upanju, da bo lahko pomagal civilistom, operacijsko dvorano preselil v votlino v gorovju. Alaraj je umrl v bombnem napadu na njegovo vozilo, ko se je prebijal do "službe".

Vse to se odvija že pet let. "Ne moremo čakati na politike, da končajo krizo. Ne moremo čakati na razglasitev območja brez preletov, da bi tako ustavili bombardiranje," pravi in dodaja, da smo mi tisti, ki lahko in tudi moramo sodelovati pri tem, da se vojna preneha.

Zdravniki rešujejo življenja. Humanitarne organizacije in ljudje, ki jih financirajo, lahko rešijo še veliko življenj le s tem, ko dostavijo medicinsko opremo in material, reševalna vozila in aparate. Tudi da postavljajo mobilne bolnišnice, s katerimi lahko dosežejo tudi tiste, ki so ujeti v odročnih krajih.

Pravi, da lahko vsi zavrnemo možnost, da dogajanje v Siriji, ko umirajo otroci in civilisti, sprejmemo kot normalno. Vsako življenje je dragoceno, opozarja zdravnik. "Omran nas je vse spomnil na grozno trpljenje otrok, ki so ujeti v tej vojni. Ne pozabimo spet na njih," dodaja.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Nedolžne napadajo vse strani

Nekateri pa opozarjajo, da svetovni mediji poročajo le o žrtvah, ki se dogajajo na vzhodu Alepa, ki je na udaru ruskih in sirskih vladnih sil. Pravijo, da nedolžni umirajo tudi na zahodni strani mesta, ki ga napadajo sirski uporniki.

Tako je eden izmed prebivalcev zahodnega dela mesta objavil fotografijo ranjene deklice in opozoril, da bi morali poročati tudi o njej.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1