Vojakinja se odpravlja domov. (Foto: Reuters)

Ameriško zastavo, ki je skoraj devet let plapolala nad Bagdadom in celotnim Irakom, so spustili, še zadnji ameriški vojaki pa se odpravljajo domov. Tako se končuje vojaška misija, ki so jo nekateri pojmovali kot osvobajanje države iz okov diktatorstva, za druge pa je bila predvsem okupacija.

"Sanje o neodvisnem in suverenem Iraku so postale resničnost,“ je ob poslovilni slovesnosti dejal ameriški obrambni minister Leon Panetta. Toda kakšna je ta resničnost? Za seboj puščajo obubožano in krvavečo državo, ki jo še vedno pretresa nasilje. Vlada je šibka, politiko in gospodarstvo duši korupcija. Iračani zato kljub slavju ob odhodu ameriške vojske ne skrivajo zaskrbljenosti.

Veliko Iračanov se boji sektaškega nasilja ali celo, da bi mestne četrti zasedli teroristi, prav tako pa ostaja nerešen ozemeljski in naftni spor med Kurdi in Iračani v delno avtonomni pokrajini na severu države. Po padcu Sadamovega režima in dolgoletni sunitski nadvladi stranke Baath se vse bolj krepijo politični apetiti šiitske večine v državi, sektaške delitve pa slabijo tudi Malikijevo vlado narodne enotnosti.

Kri pa po iraških ulicah teče že sedaj. Policijske enote so v mestu Duluidža odkrile trupla treh vladnih uslužbencev, ki so jim pred likcidacijo neznani storilci zvezali roke za hrbet ter jih nato ustrelili v prsi. Ubite so ugrabili pred tremi dnevi v puščavskem obrobju mesta, ki leži 70 kilometrov severno od Bagdada.

V Jurf al Sakarju pa so zamaskirani neznanci v četrtek ugrabili župana in njegovega sina, župana so kmalu zatem ubili. Nadaljujejo se tudi bombni napadi. V Ramadiju sta zgolj v dopoldanskem času eksplodirali dve bombi in pred lokalno šolo ubili dva krajana, še trije pa so bili ranjeni.

Kljub temu za zdaj veselje prevladuje nad skrbmi. V Faludži se je tako na tisoče ljudi odpravilo na ulice. "Srečen sem, ker okupator zapušča državo,“ je za Al Jazeero povedal eden od plemenskih voditeljev.

Obama se je v Severni Karolini sestal z vojaki, ki so se pred nedavnim vrnili iz Iraka. (Foto: Reuters)

Invazija se je začela 20. marca 2003, čez tri tedne je Bagdad padel in 24-letna vladavina Sadama Huseina se je končala. Ko so nekaj dni pozneje omagale tudi režimu zveste sile v njegovem rodnem Tikritu, je takratni ameriški predsednik George Bush razglasil konec spopadov. Avgusta lani je nekaj podobnega storil njegov naslednik Barack Obama – razglasil je uradni konec bojnih operacij v Iraku.

Američani so imeli na vrhuncu vojne v Iraku kar 170 tisoč vojakov, zdaj jih je še okoli 4000, a se vsi počasi odpravljajo domov. Po podatkih spletne strani Iraq Body Count je v skoraj devetih letih umrlo od 104 do 114 tisoč iraških civilistov, na ameriški strani pa je vojna zahtevala skoraj 4500 življenj. Vojna je Združene države stala več kot tisoč milijard dolarjev.