Ogromne razlike v ravnanju z odpadki: blok 'čistih' in blok 'umazanih'

Kako v Evropi ravnamo z odpadki? Po zadnjih ugotovitvah Evropske komisije zelo različno. Rezultati študije o ravnanju držav članic s svojimi komunalnimi odpadki kažejo, da z odpadki najbolje upravljajo Avstrija, Belgija, Nemčija, Danska, Nizozemska in Švedska. Te države imajo obsežne sisteme zbiranja odpadkov in odlagajo na odlagališča manj kot pet odstotkov odpadkov. Ponašajo se tudi z dobro razvitim sistemom recikliranja in učinkovito obdelujejo biološko razgradljive odpadke.

S tem pa se ne morejo pohvaliti države, ki so se znašle na dnu lestvice. Tam so Bolgarija, Ciper, Estonija, Grčija, Italija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Češka. Med pomanjkljivostmi so slabe ali neobstoječe politike preprečevanja nastajanja odpadkov, pomanjkanje spodbud za preusmeritev odpadkov stran od odlagališč in nezadostne infrastrukture za odpadke. Močno opiranje na odlagališča odpadkov pomeni, da so boljše možnosti ravnanja z odpadki, kot sta vnovična uporaba in recikliranje, stalno premalo izkoriščene.

In kje je Slovenija? Med blokom "čistih" in blokom "umazanih", torej nekje na sredini. 

Izgubljajo se dragoceni viri

Zaradi podatkov o velikem razkoraku znotraj EU je zaskrbljen tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik. "Mnoge države članice še vedno odlagajo velike količine komunalnih odpadkov na odlagališča – kar je najslabša možnost pri ravnanju z odpadki – čeprav obstajajo boljše možnosti in so na voljo strukturna sredstva za financiranje boljših možnosti. Dragoceni viri se zakopavajo, potencialne gospodarske koristi se izgubljajo, delovna mesta v sektorju ravnanja z odpadki se ne ustvarjajo, zdravje ljudi in okolje pa trpita," meni Potočnik.

Več držav članic je hitro napredovalo iz položaja, ko so odlagale odpadke le na odlagališča odpadkov, in so slednje do danes skoraj povsem odpravile. Vendar se tudi najuspešnejše spopadajo s številnimi izzivi, kot so krepitev preprečevanja nastajanja odpadkov in reševanje problema presežnih zmogljivosti v sektorju sežiganja, kar bi lahko omejevalo recikliranje in zahtevalo uvoz odpadkov za obratovanje sežigalnic.

S pomočjo raziskave bo komisija pripravila načrte za deset najmanj uspešnih držav članic in jim bo tako pomagala pri ravnanju z odpadki.