Val ogorčenja so sprožile izjave vidnega člana nemške stranke AfD Björna Höcka, ki je kritiziral spominski park za žrtve holokavsta v Berlinu, zavzel pa se je tudi za to, da se v Nemčiji ne bi več osredotočali na nacistično preteklost.
"Stanje našega duha je še danes stanje povsem poraženega naroda (...) Mi Nemci, naš narod, smo edini narod na svetu, ki je postavil spomenik sramu v osrčju prestolnice," je privržencem svoje Alternative za Nemčijo, med katerimi so bili številni mladi, v torek v Dresdnu povedal Höcke.
Höcke, ki je predsedujoči AfD v zvezni deželi Turingija, je kritiziral tudi nemško kanclerko Angelo Merkel in jo primerjal z nekdanjim vodjem Nemške demokratične republike Erichom Honeckerjem.
"Nemško zgodovino se je naredilo slabo in smešno"
"V politiki spominjanja potrebujemo nič manj kot 180-stopinjski obrat," je med govorom še izpostavil Höcke, medtem ko je bilo slišati vzklike Nemčija, Nemčija. Ob tem je dodal, da se je nemško zgodovino naredilo 'slabo in smešno', namesto da bi mladim rodovom predstavili domače mednarodno priznane filozofe, glasbenike in iznajditelje, kar so zbrani pozdravili s stoječimi ovacijami.
Nemčija bi po mnenju Höckeja morala zgraditi pozitiven odnos do svoje zgodovine, saj "ni moralne odgovornosti, zaradi katere bi moral človek izginiti". Höckejev nastop je takoj sprožil val ogorčenja, v koalicijskih socialdemokratih so ga obtožili sovražnega govora. Pri Zelenih pa so navedli, da se kaj takega ne bi smelo izjavljati, in terjali, da se AfD opraviči Judom.
Oglasil se je tudi Nemški judovski svet in Höckeja obtožil, da je poteptal spomin na šest milijonov Judov, ki so jih umorili nacisti. "AfD je s temi antisemitskimi in skrajno sovražnimi besedami pokazala svoj pravi obraz," so navedli v svetu.
Höcke pa je danes prek Facebooka sporočil, da se ga je napačno interpretiralo in dodal, da je holokavst označil za "sramoto za naš narod". Höcke sicer velja za enega najbolj desničarskih članov stranke, razburjal pa je že decembra 2015, ko je dejal, da bi lahko 'reproduktivno obnašanje Afričanov' predstavljalo grožnjo za Nemčijo.
Skupina študentov ga je nedavno, ko je skušal imeti govor na univerzi v Magdeburgu, pozdravila z vzkliki 'nacisti ven'. Na koncu je moral poslopje zapustiti v spremstvu policije.
AfD je pred leti nastala v znak protesta proti evru, a se je odtlej prelevila v proti priseljevanju in proti islamu nastrojeno stranko. Na krilih nezadovoljstva številnih Nemcev zaradi odločitve Merklove, ki je leta 2015 odprla vrata beguncem, Nemčija pa je posledično samo v tistem letu sprejela 890.000 prosilcev za azil, AfD trenutno uživa med 12- in 15-odstotno podporo v javnomnenjskih raziskavah.
