Podaljšanja grškega programa ne bo, posledice bomo čutili tudi mi

Po nepričakovani napovedi referenduma o ponudbi upnikov je grški finančni minister Janis Varufakis danes zaprosil za enomesečno podaljšanje sedanjega programa pomoči, kar je evroskupina zavrnila.

"Pred napovedjo referenduma proces za nas ni bil končan, končala ga je grška vlada," je še poudaril šef evroskupine ter dodal, da težko reče, kaj bi pomenil "da" ali "ne" na referendumu.

Varufakis je po njegovih besedah zagotovil, da bi referendumski "da" pomenil takojšnje izvajanje dogovorjenega svežnja, vendar je problem veliko vprašanje verodostojnosti in zaupanja.

Grške oblasti so zdaj pozvale k enomesečnemu podaljšanju programa, kar bi pomenilo en mesec brez finančnih obrokov in brez izvajanja reform; kako naj bi se v tem času grške oblasti soočale z vsemi problemi, ki bi se še občutno zaostrili, je še opozoril.

"Lahkih programov ni," je poudaril Dijsselbloem. Če grške oblasti tega niso sposobne pojasniti svojemu narodu, potem imajo problem z verodostojnostjo, je bil oster.

Evroskupina je med zasedanjem objavila tudi skupno izjavo, ki so jo podprle vse članice razen Grčije. Bistvo izjave je, kar je povedal Dijsselbloem: obžalujejo, da so Grki končali pogajanja, podaljšanja programa ne bo, odločeni so zagotoviti stabilnost območja evra.

Varufakis: Zavrnitev pomoči pomeni trajno škodo za območje evra

Grški finančni minister Janis Varufakis je po odločitvi evroskupine, da ne podaljša programa pomoči za Grčijo, dejal, da je to "zgodovinski trenutek". Kolegom v območju evra je očital, da lahko zavrnitev podaljšanja programa pomeni trajno škodo za celotno območje evra.

Grška vlada je bila po Varufakisovih besedah absolutno odločena poiskati rešitev.

Napoved referenduma negativno presenečenje

Finančni ministri območja evra so danes še zadnjič poskušali zapečatiti dogovor o ukrepih Grčije v zameno za nadaljnje finančne injekcije, s katerimi bi se izognila bankrotu. A odločilni dan se je začel z napovedjo grškega premierja Aleksisa Ciprasa, da bodo Grki o ponudbi upnikov 5. julija odločali na referendumu, ki sproža niz vprašanj. Cipras je o vladni nameri že obvestil predsednika republike Prokopisa Pavlopulosa in največjo opozicijsko stranko, desnosredinsko Novo demokracijo.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je zelo negativno presenečen nad potezami Grčije, nad zavrnitvijo ponudbe upnikov in napovedjo referenduma. To je žalostna odločitev za Grčijo, saj si je s tem zaprla vrata v pogajanjih, je poudaril ob prihodu na krizni sestanek evroskupine in dodal, da bodo preučili stanje in razpravljali o posledicah.

"Današnja odločitev grške vlade me je zelo negativno presenetila," je dejal šef evroskupine. Grki so po njegovih besedah očitno zavrnili zadnje predloge treh institucij in nato na tej negativni podlagi predlagali referendum z negativnim nasvetom grškemu narodu.

Nemški finančni minister: Ni več podlage za pogajanja z Grčijo

Napoved referenduma v Grčiji pomeni, da ni več podlage za nadaljnja pogajanja o ukrepih države v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, je ocenil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble ob prihodu na krizni sestanek evroskupine.

"Grčija je zapustila pogajanja," je še dejal nemški minister in spomnil, da se sedanji program pomoči konča v torek.

V Atenah so na predvečer sestanka zavrnili ponudbo upnikov o petmesečnem podaljšanju programa s svežnjem 15,5 milijarde evrov pomoči kot preveč recesijsko in finančno prešibko. Nato je ob polnoči odjeknila Ciprasova napoved referenduma, ki sproža niz vprašanj o tem, kaj to pomeni za današnji krizni sestanek in razvoj dogodkov v prihodnjih dneh.

Pred napovedjo referenduma sta veljala dva scenarija

Če bi evroskupina danes dosegla dogovor, bi ga morali do torka potrditi še grški, nemški in nekateri drugi parlamenti članic, morda tudi slovenski.

Če dogovora danes ne bi bilo, bi najverjetneje takoj v nedeljo sledil krizni evrski vrh, ki bi opredelil načrt B – ukrepanje v primeru plačilne nesposobnosti Grčije.

Napoved referenduma vnaša v končnico pogajanj povsem novo dinamiko in verjetno pomeni kopico novih zapletov. Odzivov upnikov na novico iz Aten za zdaj ni bilo.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Sestanka evroskupine v Bruslju se je udeležil tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor.

Odločitev, da se sedanjega programa pomoči za Grčijo ne podaljša, pomeni določeno obdobje negotovosti in verjetno določeno zvišanje obrestnih mer za naše kredite oziroma obveznice, ki jih imamo v tujini, je ocenil minister Mramor.

"Vendar računam, da bomo s protiukrepi, ki bodo sproženi, to negotovost zmanjšali in da se bodo obrestne mere kmalu vrnile nazaj na normalno raven," je poudaril ob robu sestanka.

Evroskupina sedaj brez Grčije razpravlja o načrtu B, potem ko je v prvem delu zasedanja odločila, da dogovor z grškimi partnerji o podaljšanju sedanjega programa ni mogoč.

"Ta načrt je zelo širok, cela vrsta ukrepov različnih institucij. Ključno pri tem načrtu pa je, da obstaja vrsta instrumentov, s katerimi se bo zagotavljala finančna stabilnost, tako v območju evra kot širše v EU," je izpostavil Mramor.

Vprašanje, ali se je še mogoče izogniti izstopu Grčije iz območja evra, je po Mramorjevih besedah težko. "Načeloma bi lahko rekli, da so še vedno možnosti in da so vrata odprta, seveda pa so te možnosti omejene," je ocenil.

Cerarju se zdi napoved grškega referenduma nekorektna; Pahor opozarja na resnost razmer

Predsednika vlade Mira Cerarja je napoved predsednika grške vlade Aleksisa Ciprasa o referendumu presenetila. "Menim, da gre za nekorektno potezo grške vlade in njenega predsednika," je novinarjem dejal ob robu srečanja državnikov pod Najevsko lipo v Črni na Koroškem. Predsednik republike Borut Pahor pa je opozoril, da so razmere izjemno resne.

Cerar je povedal, da Cipras te dni v Bruslju na srečanju voditeljev EU nikomur ni omenjal možnosti referenduma, na katerem bi o podpori reformam, ki jih od Grčije zahtevajo posojilodajalci, odločali državljani. Ciprasovo ravnanje je označil za nekorektno ter dodal, da gre za zelo zahteven izziv tako za evroskupino kot njene članice in celotno EU.

Cerar ni naklonjen nikakršnemu izsiljevanju s strani Grčije. "Če se bo izkazalo, da gre za neko obliko političnega izsiljevanja Grčije, bomo to ustrezno ovrednotili," je dejal.

Ob tem je poudaril, da si nobena članica območja evra ali EU ne želi izstopa Grčije iz območja evra, čeprav ta možnost po njegovem mnenju še vedno obstaja. Sam upa, da bodo finančni ministri evrskih držav, ki se na to temo sestajajo danes v Bruslju, ugotovili, da je mogoče program pomoči podaljšati in lahko Grčija izvede ustrezne strukturne reforme.

"V nasprotnem primeru smo pri planu B," je, kot je danes v Bruslju dejal tudi finančni minister Dušan Mramor, prepričan tudi Cerar.

Da bo vendarle prišlo do dogovora, upa tudi Pahor. "Zadeve so tako resne, da bi bil ta hip zadovoljen že s kompromisom, ki ne bi takoj obetal, a bi morda vsaj za tri mesece prestavil problem in bi takrat našli rešitev," je dejal.

Po njegovem mnenju je tako z gospodarskega kot političnega in varnostnega vidika dobro, če pride do kompromisa. "A biti mora finančno vzdržen za Grčijo in za tiste, ki smo ji pomagali," je poudaril. Spomnil je, da je Slovenija v tem primeru med najbolj izpostavljenimi državami, le ob kompromisu pa bo lahko računala na to, da bo sčasoma dobila denar nazaj.

"A mislim, da so razmere tako zahtevne, da sploh ne gre več samo za finančno vprašanje. Gre za politično, varnostno in verjetno tudi geopolitično vprašanje," je poudaril predsednik, ki opozarja, da Slovenci in Evropejci ne smemo podcenjevati te teme. Vse, ki danes in jutri odločajo, je pozval, naj sprejmejo odločitev, ki bo omogočila, da ohranimo EU in območje evra skupaj z Grčijo.