Odločilni boji za Alep

V največjem sirskem mestu Alep danes potekajo po navedbah prič odločilni boji za mesto. V mesto prihaja vse več nasprotnikov režima, svoje sile pa krepi tudi režim. Sirijo je medtem po odločitvi, da se misija ZN v Siriji Unsmis zmanjša za polovico, danes zapustilo 150 opazovalcev Združenih narodov.

V Alep prihajajo nasprotniki režima iz vse države, uporniki pa imajo v rokah okoli deset četrti na obrobju mesta. Okrepitve v mesto pošilja tudi režim.

2,5-milijonski Alep je nedavno postal nova fronta v 16 mesecev trajajoči vstaji proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Po navedbah vodje opozicijskega Sirskega observatorija za človekove pravice Ramija Abdela Rahmana je Alep za sirske upornike približno enakega pomena, kot je bil Bengazi v času libijske vstaje za tamkajšnje upornike.

V več predelih Alepa danes potekajo spopadi med režimskimi silami in uporniki, med drugim blizu lokalnega sedeža vladajoče sirske stranke Baas. Mesto preletavajo sirska vojaška letala, ki pa ne izvajajo napadov.

Po vsej državi je bilo danes do popoldneva ubitih najmanj 45 ljudi, večinoma civilistov, je še sporočil observatorij za človekove pravice. Največ žrtev so terjali spopadi v Alepu. Boji med drugim potekajo še v četrti Al Hadžar al Asvad v Damasku, eni zadnjih v prestolnici, ki je po desetdnevnih bojih še ostala v rokah upornikov.

Odšla polovica opazovalcev ZN

Iz Sirije pa je odšla polovica opazovalcev ZN. "V torek zvečer in danes je Sirijo zapustilo 150 opazovalcev Združenih narodov, ki se ne bodo več vrnili. Opazovalci so državo zapustili po odločitvi, da se misija zmanjša za polovico," je povedal neimenovani član misije, ki ni podal podrobnosti o tem, kdo je to odločitev sprejel.

Opazovalna misija ZN je bila doslej sestavljena iz 300 neoboroženih vojaških opazovalcev, ki jih je spremljalo 100 članov civilnega osebja. Opazovalni misiji se je mandat začel aprila, ko naj bi opazovalci preverili spoštovanje prekinitve ognja, ki pa sta jo obe strani kršili. Sredi junija pa so delo misije začeli ovirati vedno hujši spopadi. 20. julija je Varnostni svet ZN izglasoval podaljšanje mandata misiji za dokončnih 30 dni.

Turčija je danes zaradi vse slabših varnostnih razmer na meji s Sirijo to zaprla za tovornjake in s tem ukinila pomembno pot za oskrbovanje nemirne države. Prepoved bo sicer veljala samo za vstop tovornjakov v Sirijo, medtem ko za vstop tovornjakov v Turčijo omejitve ne bodo veljale.

Turčija je obenem zatrdila, da bo meja ostala odprta za begunce iz Sirije. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je danes sporočil, da je v Jordaniji, Libanonu, Turčiji in Iraku registriranih že 120.000 sirskih beguncev, vendar so dodali, da so lahko dejanske številke veliko večje. Številni begunci, med katerimi prevladujejo ženske in otroci, so odvisni od humanitarne pomoči, vendar v begunskih taborih primanjkuje prenočišč, vode, zdravil in živil.

V torek pa sta sirsko mejo s Turčijo prečkala še dva generala sirske vojske. Število generalov, ki so zbežali pred nemiri v Siriji, je tako naraslo na 27. Turčija je doslej ponudila zatočišče več deset dezerterjem iz sirskih varnostnih sil.

Sirski režim je zapustila tudi sirska odpravnica poslov na Cipru Lamia Hariri. Vendar še ni potrjeno, ali je dezertiral tudi njen mož Abdel Latif al Dabagh, nekdanji sirski veleposlanik v Združenih arabskih emiratih.

Organizacije za človekove pravice je vznemirila tudi novica, da naj bi francosko podjetje Qosmos režimu sirskega predsednika dobavljalo opremo za nadzorovanje. Po navedbah organizacij, ki so proti podjetju že vložile tožbo, naj bi šlo za programsko opremo za nadzor podatkov, poslanih preko interneta.