Goran Hadžić se je rodil 7. septembra 1958 v občini Vinkovci na Hrvaškem. Pred vojno je delal kot skladiščnik v tovarni Vupik v Vukovarju. Marca 1991 je postal predsednik vukovarskega občinskega odbora ter član glavnega odbora in izvršnega odbora Srbske demokratske stranke.
Ko je Hrvaška 25. junija 1991 razglasila neodvisnost, je Hadžić postal predsednik vlade samooklicane Srbske avtonomne oblasti Slavonije, Baranje in zahodnega Srema. 26. februarja 1992 so ga izvolili na mesto predsednika Republike Srbske krajine, na tej funkciji pa je ostal vse do decembra 1993.
Hadžića je haaški tribunal obtožil leta 2004, in sicer za zločine proti človečnosti ter kršenje zakonov in običajev vojne. Pripisujejo mu tudi sodelovanje v organiziranem odstranjevanju hrvaškega in drugega nesrbskega prebivalstva v Srbski krajini.
Med primeri vojnih zločinov, ki so navedeni v obtožnici, je tudi umor 264 hrvaških vojnih ujetnikov novembra 1991. Kot piše v obtožnici, so hrvaške ujetnike takrat prepeljali iz bolnice v Vukovarju in jih ubili na kmetiji Ovčara. V obtožnici so tudi podrobno opisani dogodki 18. oktobra 1991, ko so srbske paravojne enote pod Hadžićevim ukazom prisilile 50 hrvaških ujetnikov, da stopijo na minsko polje v okolici vasi Lovas. V eksploziji min je umrlo 21 ljudi.
Obtožnico proti Hadžiću je podpisala takratna glavna haaška tožilka Carla del Ponte. 17 ur preden je srbsko pravosodstvo odredilo njegovo aretacijo, je Hadžić z veliko torbo odšel iz svojega doma v Novem Sadu in izginil. Hadžića so ujeli danes zjutraj, in sicer nedaleč od Novega Sada – na Fruški gori.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.