Od brezdomke do prve astronavtke

Ruska psička Lajka je 3. novembra 1957 z Zemlje poletela z vesoljskim plovilom Sputnik 2. Že nekaj ur po vzletu je poginila zaradi stresa in pregretja, domnevno zaradi napake na sistemu za uravnavanje temperature. Vzrok in čas njene smrti javnosti ni bil znan vse do leta 2002. Sovjeti so namreč trdili, da je živela nekaj dni po vzletu. Kljub njeni smrti pa so dokazali, da živa bitja lahko bivajo v vesolju.

Naporno urjenje

Vesoljsko psičko so našli na ulici. Tehtala je malo več kot štiri kilograme, stara naj bi bila tri leta. Bila naj bi mešanka med huskyjem in terierjem. Po naravi je bila mirna. Brezdomka iz Moskve naj bi slišala na ime Kudrijavka, ki v prevodu pomeni 'kodravka', šele po opravljenem urjenju so jo preimenovali. Že takrat je imela konkurenco – poleg nje so Rusi šolali še dva psa – Albina in Muška.

Ruski znanstveniki so vesoljske pse vedno pobirali z ulice, ker naj bi bili že navajeni na ekstremne pogoje, predvsem lakoto in mraz. Med urjenjem so jih za 20 dni zaprli v majhne kletke, da bi jih privadili na majhno kabino v Sputniku 2. Zaradi omejenega prostora so prenehali urinirati in odvajati blato, postali so nemirni, delovanje vitalnih organov se je upočasnilo.

Dali so jih tudi v centrifuge, s katerimi so simulirali vzlet. Obenem so jim predvajali zvoke iz vesoljskega plovila, ob katerih se jim je povišal srčni utrip. Hranili so jih s posebno visoko kalorično hrano, ki jo je Lajka pozneje tudi jedla v vesolju.

Pred odhodom v vesolje jo je eden od znanstvenikov vzel domov, da bi se igrala z njegovimi otroki. ''Želel sem storiti nekaj lepega zanjo. Imela je še tako malo časa,'' je v svojem vesoljskem dnevniku zapisal dr. Vladimir Jazdovski.

Obsojena na smrt

Pred Sputnikom 2 so v vesolje poslali Sputnik 1, na katerem pa ni bilo živega bitja. Bil je štirimetrska kapsula, v obliki stožca s premerom dva metra. V kapsuli je bil generator kisika, naprave za vsrkanje ogljikovega dioksida, ventilator, ki naj bi se vključil ob temperaturah nad 15 stopinj Celzija, in želatinasta hrana za sedem dni.

Lajka je imela na zadnjici pritrjeno vrečko za izločke. Bila je vklenjena, da je ni prosto premikalo po kabini. Lahko je stala, sedela in ležala, medtem ko za obračanje ni imela prostora. Merili so ji utrip srca, hitrost dihanja, pritisk in gibanje.

Po 162 dneh je zgorel ob vnovičnem vstopu v Zemljino atmosfero. Bil je narejen samo za izstrelitev. Njegova vrnitev je bila že vnaprej obsojena na propad, Lajka pa je šla v vsakem primeru na misijo smrti.