Veselje in opozorilo iz Cerna: Velik napredek – da, a rabimo še več dokazov

Oči svetovne javnosti so bile danes uprte v Ženevo, kjer so se v raziskovalnem središču Evropske organizacije za jedrske raziskave zbirali znanstveniki z vsega sveta. Prišel je namreč težko pričakovan dan, ko naj bi svet končno izvedel, kako je nastalo vse, kar nas obdaja. Fiziki so natanko ob 14. uri po našem času začeli s predstavitvijo rezultatov lova na tako imenovani božji delec oziroma Higgsov bozon.

Kot je bilo razvidno iz prvega dela predstavitve, ki ga je vodila predstavnica delovne skupine ATLAS v Cernu Fabiola Gianotti, so znanstveniki resnično našli znake Higgsovega bozona, manjkajočega člena fizike osnovnih delcev. Dva različna preizkusa sta namreč pokazala, da ta z veliko verjetnostjo res obstaja, saj sta dala zelo podobne rezultate o njegovi masi. Kljub temu pravijo, da z uporabo besede "odkritje“ ne gre pretiravati ter bo treba počakati še na druge in predvsem še bolj zanesljive dokaze.

Guido Tonelli, eden od vodij projekta, je potrdil, da so pri meritvah dosegli pričakovane vrednosti in da rezultati najbolj ustrezajo hipotezi Higgsovega bozona. Kljub temu pravi, da še ni dovolj statističnih dokazov, da bi lahko odkritje stoodstotno potrdili. Na slednje bo potrebno počakati vsaj še leto dni, je zaključil.

Dokaz obstoja božjega delca predstavlja eno največjih znanstvenih odkritij minulega stoletja, saj bi lahko omogočil razumevanje nastanka in delovanja vesolja ter odgovoril na vprašanja glede vesolja, skritih dimenzij, črne snovi v vesolju in podobno. Ti delci naj bi bili namreč nosilci Higgsovega polja, za katero se predvideva, da prežema vse vesolje in daje delcem maso. Da tak delec resnično obstaja, do zdaj še ni uspel dokazati nihče, prav s tem namenom pa je bil v Švici zgrajen tudi več kot 7,5 milijarde evrov vreden Veliki hadronski trkalnik.

Navdušeni tudi slovenski raziskovalci

Kot so nam sporočili z Instituta Jožef Stefan, so slovenski raziskovalci in vsa druga zainteresirana javnost današnji velik dogodek spremljali preko neposrednega spletnega prenosa v prostorih inštituta. "Ta delec v teoriji obstaja že preko 30 let. Danes smo videli, da smo z eksperimenti zelo blizu temu, da ga nedvoumno dokažemo, pokažemo ne le da je, pač pa tudi kje je oziroma kakšno maso ima," je po predstavitvi povedal vodja skupine slovenskih raziskovalcev Marko Mikuž. Kot je pojasnil, po teoriji fizike osnovnih delcev ta delec pomeni, "da mi smo, ker vsem delcem, ki nas sestavljajo s Higgsovim bozonom dobavi maso. Brez Higgsovega bozona bi si morali izmisliti nekaj drugega, saj mi očitno smo". 

Higgsov delec je na veliko obstajal v zgodnjem vročem vesolju, kar pomeni, da bi lahko več izvedeli o nastanku in o  vesolju samem, je še dodal.

Znanstveniki: Pričakujte veliko, a ne preveč!

Kljub velikemu navdušenju so predstavniki projekta včeraj opozorili na dejstvo, da za zdaj še ni dovolj podatkov, da bi na današnji predstavitvi podali stoodstotno potrditev o odkritju Higgsovega bozona. "Nam veliko pomeni že dejstvo, da smo tako zelo blizu," je po poročanju tujih medijev dejal Joe Incandela, fizik in predstavnik projekta v Cernu. Lov za dokazi je ponazoril z uporabo očal: "Pred letom dni je bil pogled znanstvenikov na Higgsov bozon zelo zamegljen, čez leto dni pa se bo ta pogled izostril. Trenutno smo nekje vmes," je dejal.

"Tudi dejstvo, da tako imenovanega božjega delca ne bi našli, bi bilo zanimivo," pravi Stefan Soldner Rembold, fizik z univerze v Manchestru. "Če je odkrit, vemo, da teorija drži. Če ga nismo odkrili, vemo, da mora obstajati nekaj, česar še nismo utegnili doumeti," še dodaja. Odkritje božjega delca bi bil v zadnjih 400 letih največji dosežek človeštva, je prepričan Gordon Kane, direktor raziskovalnega središča v Michiganu.

Več o trkalniku:

Kot je znano, so trkalnik v Cernu zgradili z namenom opravljanja trkov med dvema nasprotno potujočima snopoma protonov. Velja za največji pospeševalnik delcev na svetu, saj do 175 metrov pod površjem premore kar 27 kilometrov obsega. Zgrajen je bil ob sodelovanju več kot 10 tisoč raziskovalcev in inženirjev iz več kot 100 držav, uradno pa so ga zagnali desetega septembra 2008. Kot smo že omenili, so ga zgradili prav z namenom potrditve še zadnjega neodkritega delca, ki ga napoveduje standardni model teorije delcev – Higgsovega bozona. To naj bi osvetlilo problematiko razpada šibke električne simetrije, preko česar naj bi delci pridobili svojo maso.