Karadžić: BiH dobila več sto ton orožja preko Hrvaške

Bivši politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić je na haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije naslovil zahtevo, da nekdanjemu šefu hrvaške obveščevalne službe Miroslavu Tuđmanu z nalogom odredi pogovor z njegovo obrambo.

Karadžić tako trdi, da je bil Miroslav Tuđman, sin takratnega, sedaj že pokojnega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana, kot šef obveščevalne službe v času vojne v BiH med letoma 1992 in 1995 podrobno seznanjen s tihotapljenem orožja prek Hrvaške bošnjaškim silam v BiH. Hrvaška naj bi orožje uvažala iz Irana in drugih muslimanskih držav ter jih nato posredovala BiH.

Po trditvah Karadžićeve obrambe naj bi na ta način bošnjaške sile med majem 1994 in septembrom 1995 dobile več sto ton orožja. Znaten del tega orožja naj bi končalo na območju Srebrenice, kjer naj bi se uporabljalo za napade na srbske civiliste. To je bil tudi razlog, da je Karadžić maja 1995 ukazal vojski Republike srbske, da začne akcije proti tem napadom, je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta zapisala Karadžićeva obramba v zahtevi. Dodali so, da so Miroslava Tuđmana že večkrat pozvali na pogovor, a da ga je pred dnevi dokončno zavrnil, ker se več ne ukvarja s politiko.

Pričala tudi zaščitena priča tožilstva

Po dvotedenskem premoru se je sicer danes pred haaškim sodiščem nadaljevalo sojenju Karadžiću, ki je ob genocidu obsojen tudi vojnih zločinov med vojno v BiH. Karadžić je tudi danes trdil, da so bili vsi "veliki incidenti v Sarajevu inscenirani", torej storjeni s strani bošnjaških sil in pripisani srbskim silam. Priča tožilstva pa je pričala, da je bilo "celotno Sarajevo" tarča srbske artilerije. Nato je za zaprtimi vrati pričala še zaščitena priča tožilstva, poroča Beta.

Karadžića obtožnica v enajstih točkah in na 40 straneh bremeni genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, grozi pa mu dosmrtna ječa. Med najhujšimi zločini, ki se mu očitajo, je poboj več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995, pa tudi 44-mesečno obleganje Sarajeva, v katerem je bilo pobitih okoli 10.000 civilistov.

Proces proti Karadžiću sicer velja za doslej najbolj kompleksnega pred haaškim sodiščem. Zadeve pa še dodatno zapleta obtoženi, ki si vsakič vzame zares veliko časa.