'Dialog je edina rešitev'

Obrambni ministri Nata so na neformalnem zasedanju v Bruslju ocenili, da je dialog Beograda in Prištine edina rešitev za razmere na Kosovu, je po prvem dnevu razprav povedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. Zavrnil pa je trditve Beograda, da so sile Nata na Kosovu (Kfor) pri delovanju presegle svoj mandat.

"Menimo, da je Kfor deloval pazljivo, odločno in nepristransko ob popolnem spoštovanju mandata Združenih narodov," je dejal Rasmussen ter poudaril, da bo tako deloval tudi v prihodnje ter da ne bo dovolil prevlade nasilja.

Poudaril je, da bo Kfor zagotovil svobodo gibanja na Kosovu, dialog Beograda in Prištine pa označil kot edino rešitev za vse prebivalce Kosova.

Zagotovil je, da Nato ostaja polno zavezan misiji na Kosovu, ki je po njegovih besedah uspešna, saj je "v 12 letih praktično umirila nekdanje žarišče". Poudaril pa je, da je treba doseči več napredka na političnem področju, saj bo sedanjo krizo mogoče rešiti samo "z umirjenostjo, zmernostjo in dialogom".

Ministri Nata zasedanje nadaljujejo z razpravo o Libiji. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki je navedla neimenovane vire pri Natu, ministri ocenjujejo potrebne pogoje za končanje operacije v Libiji, kjer so spopadi osredotočeni na dve zadnji oporišči sil bivšega voditelja Moamerja Gadafija, mesti Sirta in Bani Valid.

Zavezništvo je zaradi narave spopadov, ki potekajo v teh naseljenih urbanih območjih, v zadnjih tednih letalske napade zelo zmanjšalo. V torek je tako izvedlo le en napad. Ministri naj bi o Libiji govorili tudi v četrtek, a odločitve o koncu operacije ni pričakovati, še dodaja AFP. Ob tem navaja današnjo izjavo Rasmussena, da "bodo operacijo nadaljevali, dokler bo potrebno, da pa so jo odločeni končati, takoj ko bo mogoče".

Obrambni ministri Nata o "pametni obrambi"

Dvodnevno neformalno zasedanje obrambnih ministrov 28 članic Nata velja predvsem za pripravo na vrh zavezništva, ki bo 20. in 21. maja prihodnje leto v Chicagu. V imenu Slovenije se ga bo udeležil državni sekretar na obrambnem ministrstvu Boris Balant, ki opravlja tekoče posle.

Razvoj zmogljivosti in operacije zavezništva sta glavni temi zasedanja. Za Slovenijo, za katero je Zahodni Balkan ena zunanjepolitičnih prioritet, je bila še posebej pomembna razprava o prihodnji vlogi zavezništva na Kosovu. Po septembrskih statističnih podatkih šteje Kfor 6297 pripadnikov, od tega 300 Slovencev.

Pomembna je tudi razprava o Libiji, ki velja za uspeh, vendar je razkrila nekatere pomanjkljivosti v zmogljivostih Nata. V času ostrih proračunskih rezov, ki so močno udarili obrambne izdatke v zaveznicah, je koncept "pametne obrambe" nujen za ohranitev zmogljivosti.

Srečanje ministrov sovpada s tem, da je 28-člansko zavezništvo blizu temu, da bo zaključilo pomorsko in zračno kampanjo v Libiji. Libijskega samodržca Moamerja Gadafija jim je namreč uspelo vreči z oblasti, ne da bi za to padel en sam Natov vojak.

Uspehu v Libiji navkljub predstavlja glavno breme zelo drago posredovanje članic Natovih sil v Afganistanu. V desetih letih se je posredovanje zahoda izkazalo za neučinkovito in silam vse do danes ni uspelo izkoreniniti talibanske nadvlade. Prav zadnje posredovanje v Libiji je po besedah predstavnikov Nata pokazalo na omejitve.

Že na majskem zasedanju Natovih ministrov v Chicagu je generalni sekretar zveze Fogh Rasmussen člane pozval, naj določijo, pri katerih projektih bodo lahko v prihodnje sodelovali, saj bi zveza lahko tako najbolje uporabila vsa sredstva, ki so ji v času hudega ekonomskega zategovanja pasu dejansko na voljo. V času krize so bili najbolj na udaru prav obrambni proračuni.

"Okrepitev naših možnosti ni le potrebno – je nujno,“ je na tiskovni konferenci poudaril Rasmussen in dodal, da sta Libija in Afganistan pokazala na omejitve neameriških članic na ključnih področjih, kot je pri nadzoru s plovili brez posadke, pri zbiranju podatkov in pri preskrbi letal z gorivom v zraku. "Denar moramo trošiti glede na prioritete in to moramo početi skupaj, tudi s sofinanciranjem skupnih projektov in šele po tem bomo lahko zaživeli v bolj varnem svetu."

Rasmussen zagovarja tako imenovano "pametno obrambo“, ki ne pomeni, da se bo zaradi te porabilo več denarja, temveč bo poraba bolj efektivna. Vsemu navkljub se zmanjšanje proračunskih sredstev in zategovanje pasu kaže predvsem tako, da hirajo v posameznih državah proizvajalci, ki skrbijo za preskrbo z orožjem.

Pritisk narašča

Pritisk narašča toliko bolj po tem, ko so ZDA, kot največja porabnica proračunskih sredstev za obrambo, postavljene pred dejstvo, da bodo v naslednjih desetih letih za oboroževanje prejele kar trilijon (1000 milijard) ameriških dolarjev manj kot doslej.

Ameriški predsednik Barack Obama je z ameriškim kongresom ameriški obrambni proračun oklestil za 350 milijard dolarjev. Če kongresnemu "super komiteju“ ne bo uspelo doseči deficitarni dogovor do konca leta, bi lahko ZDA iz proračunske malhe vzele nadaljnjih 600 milijard.

Zaradi tega so vse glasnejša vprašanja pregrešno dragih kooperantskih projektov, kot je izgradnja raketnega ščita, zaradi novega zategovanja pasu pa bi lahko v kratkem brez dela ostalo 79 tisoč pripadnikov vojaškega osebja v Evropi.

Novi ameriški obrambni minister Leon Panetta je v svojem današnjem govoru izpostavil, da bodo morale svoje izdatke v obrambne namene na sedanji ravni ohraniti vse članice severnoatlantskega zavezništva ter se tako izogniti presenečenjem, ki bi lahko ogrozile obstoj zveze.

Pritiski na fiskalnem področju so veliki na obeh straneh Atlantika in zavezniki bodo morali stopiti tesneje skupaj in združiti moči pri vzpostavljanju skupnih zmogljivosti, ne pa da se vsi zanašajo na velik ameriški obrambni proračun, da bo zapolnil vrzeli, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v govoru pred evropsko organizacijo Carnegie dejal Panetta.

"Mnogi morda mislijo, da je ameriški proračun tako velik, da lahko absorbira šoke in pokrije pomanjkljivosti zavezništva. Toda ne zavajajte se – mi se soočamo z dramatičnimi rezi z realnimi posledicami za zmogljivosti zavezništva," je opozoril ameriški obrambni sekretar.

Ameriški obrambni proračun bo sicer še vedno krepko največji med vsemi zaveznicami v Natu, se bo pa v naslednjih desetih letih zmanjšal za 450 milijard dolarjev. To bo po besedah Panette "težko, a izvedljivo".

Pentagon bi se sicer lahko soočil še s hujšimi rezi, če se ameriški kongres ne bo ustrezno soočil z zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja v letošnjem letu. V tem primeru bi bili "dodatni rezi v obrambna sredstva uničujoči za našo nacionalno varnost, pa tudi za vašo," je še opozoril Panetta.

Med skupnimi Nato projekti si ZDA prizadevajo za ohranitev skupnega kopenskega nadzora – sistema, pri katerem bodo vključena brezpilotna letala, ki bodo z višine nadzirala in snemala kopenske razmere na potencialnih bojiščih.

Projekt, h kateremu se je zavezalo 13 držav, bo temeljil na sistemu brezpilotnih letal Global Hawk RQ-4B, ki jih razvija družba Northrop Grumman. Po desetletju dogovorov in uskladitev se bodo tudi o tem v Bruslju pogovarjali Natovi ministri.