Pilot Chesley B. "Sully" Sullenberger je s posebnim manevrom rešil življenja 155 potnikov letala Airbus A320 letalske družbe US Airways, ki je strmoglavilo v reko Hudson v New Yorku. Manever so pohvalili tako strokovnjaki kot predstavniki mestnih oblasti.

Za komentar zasilnega pristanka smo se obrnili na našega letalskega prevoznika Adrio Airways.

Kot je za 24ur.com pojasnil tehnični direktor Peter Šenk so "ob vletu manjše ptice v motor novejše generacije poškodbe motorjev minorne." V večini primerov zato ni treba ugasniti motorjev. Seveda pa je lahko razlog za odpoved motorja tudi nekoliko večja ptica, ki prileti v motor, je za 24ur.com pojasnil kapitan Urban Demšar. "Pri tem lahko pride do poškodbe, največkrat sprva do loma kompresorskih lopatic motorja, kar povzroči v nadaljevanju tudi glasni pok, požar v motorju, lom dodatnih lopatic kompresorskega in turbinskega dela motorja."

Šenk dodaja, da v primeru, "če pride do večje poškodbe, to je loma lopatičja, in je porušitev parametrov motorja izven dovoljenih limitov, mora posadka sama ugasniti motor med letom ter skladno z za to predvidenimi procedurami priročnika o načinu letenja letala pristati na najbližjem letališču."

Ko odpove motor ...

Po Demšarjevih besedah so današnja letala večinoma dvo- ali štirimotorna. V primeru odpovedi posameznega motorja posadka letalo s preostalim delujočim motorjem obrne nazaj proti letališču in varno pristane. Seveda pa je popolnoma drugi scenarij, ko pri dvomotornem letalu odpoveta oba motorja. Seveda lahko letalo leti tudi povsem brez motorjev, pravi Demšar. "Takrat jadra kot jadralno letalo. Letalo tipa A320 lahko povsem brez motorjev s s potovalne višine 10.000 metrov preleti razdaljo približno 120 do 140 kilometrov," je pojasnil Demšar. V primeru, da odpove motor na nižjih višinah, pa se mora posadka takoj odločiti, ali bo pristala na večji travnati površini, polju, avtocesti ali na vodi. Teoretično, je pojasnil Demšar, lahko vsako letalo pristane na vodi in po pristanku še nekaj časa plava kot čoln. "Takšen manever zahteva obilo znanja, mirno roko in nekaj sreče."

Če se kaj podobnega zgodi v Sloveniji ...

Kot pravi Šenk, primerljivega dogodka kot je zadnji v ZDA ne beležijo. Po besedah kapitana Demšarja pa takšne izredne razmere doživijo večinoma na simulatorskih vajah, kjer simulirajo vse mogoče napake na sistemih letala, med katere spada tudi odpoved vseh motorjev.

"Glede na naše trenutno število letal v floti beležimo v povprečju od 4 do 10 udarov ptičev v letala na letališčih, kjer naša letala pristajajo," je dodal Šenk. Sicer pa je preganjanje ptic domena letališč. "Vedno obstaja verjetnost, da se podoben primer pripeti tudi v Sloveniji, čeprav, kot nam je poznano na podlagi dosedanjih izkušenj, jat tako velikih ptic, ki posledično povzročijo lome lopatičja sodobnih letalskih motorjev, ni," je zaključil Šenk.

Nesreče s smrtnim izidom

Sicer pa je po podatkih ameriškega komiteja v letalskih nesrečah, ki so se zgodile zaradi trčenja jate ptic v motor letala od leta 1988 umrlo več kot 200 ljudi. V letu 2007 pa so zabeležili več kot 5.000 tovrstnih nesreč. Nesreče se zgodijo, ko se letalo nahaja v bližini tal, to je tik pred vzletom ali pristankom, ko motorji delujejo z maksimalno hitrostjo. Nesreče pa ne povzročajo le ptice, ampak tudi jeleni. V ZDA se je med leti 1990 in 2004 zgodilo kar 650 nesreč, ki jih je povzročilo trčenje jelenov v motor letala.

Tovrstne nesreče so velik strošek tudi za ameriško letalstvo, letno celo 600 milijonov dolarjev. Če gledamo globalno, se številka povzpne celo na 1,2 bilijona ameriških dolarjev. Prvi dokumentiran primer letalske nesreče, ki jo je povzročila jata ptic, sega v leto 1905. Prva nesreča s smrtnim izdom pa se je zgodila 4. oktobra 1960, ko je letalo družbe Eastern Air Lines kmalu po vzletu strmoglavilo v bostonsko pristanišče. Umrlo je 62 ljudi.