Voditeljica največje norveške opozicijske stranke Stranke napredka Siv Jensen (Foto: Reuters)

Predsednik odbora za podelitev Nobelove nagrade Jagland (Foto: Reuters)

Voditeljica največje norveške opozicijske stranke Stranke napredka Siv Jensen je predsednika odbora za podelitev Nobelove nagrade Thorbjoerna Jaglanda pozvala, naj zaradi podelitve nagrade ameriškemu predsedniku Baracku Obami odstopi, saj je prepričana, da bi lahko njegova nova funkcija glavnega tajnika Sveta Evrope vplivala na njegovo nepristranskost. "V letu, ko je predsednik, v povezavi z mirom v svetu ni dosegel še nič konkretnega. Mislim, da bi to moral biti kriterij pri podeljevanju nagrade za mir, ne pričakovanja," je dejala predsednica stranke.

Tudi voditeljica konservativne stranke Hoerje Erna Solberg je kritizirala Jaglanda, ker sedi na dveh stolčkih hkrati, pri čemer je izpostavila, da je bil v Svet Evrope izbran s podporo Rusije, zaradi česar verjetno ne bo želel nagrajevati ruskih nasprotnikov.

Tako Jensnova kot tudi Slobergova se strinjata, da je Obama nagrado dobil prehitro. "Laburistična stranka (AP) bo morala glede na podelitev nagrade preiskati Jagalundovo vlogo predsednika Nobelovega odbora," je dejala Solbergova.

Castro v nagradi vidi nadomestilo

Je pa s čestitko Obami nekoliko presenetil nekdanji kubanski voditelj  Fidel Castro, ki meni, da je bila podelitev nagrade Obami pozitiven ukrep. Dodal je, da se ne strinja vedno z odločitvami odbora za Nobelove nagrade, da pa gre tokrat za "pozitiven korak". V sporočilu, objavljenem na spletni strani cubadebate.cu, je še napisal, da je nagrada nadomestilo za poraz, ki ga je Obama doživel v Koebenhavnu, ko je bil za prizorišče olimpijskih iger leta 2016 izbran Rio de Janeiro in ne Chicago. Castrove besede so presenetljive, ker je sicer goreč kritik ameriške zunanje politike in državo pogosto označuje za imperialistično. Verjetno pa ga je Obama navdušil z omilitvijo ukrepov proti Kubi.

Dmitrij Medvedjev je poudaril, da je bila odločitev odbora za Nobelove nagrade "dokaz realističnega pogleda na dinamiko razvoja sveta". Izrazil je upanje, da bo ta odločitev dodatno vzpodbudila skupna prizadevanja glede oblikovanja novega vzdušja v mednarodni politiki in pobude, ki so ključnega pomena za globalno varnost.

Dalajlama, ki je Nobelovo nagrado za mir prejel leta 1989, pa je v petek v svojem pismu Obami izpostavil, da je pomembno, da ameriški predsedniki vladajo po načelih, ki temeljijo na idejah svobode in neodvisnosti. "Tak pristop ne bi le povečal ugleda ZDA, temveč bi močno prispeval tudi k zmanjšanju napetosti v svetu," je še zapisal.