Obama vedel za ruske vohune

Minuli četrtek, ko se je ameriški predsednik Barack Obama v Beli hiši pogovarjal z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom, pogovori niso nanesli na temo o ruskih vohunih, čeprav je ameriški predsednik vedel tako zanje kot za njihove skorajšnje aretacije. Tako je včeraj vsaj zatrdil tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs.

Škandal z ruskimi vohuni pa se medtem spreminja v 'komedijo', ki bi jo v državi najraje hitro pozabili. Včeraj je namreč ruski premier Vladimir Putin v Moskvi gostil nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona ter ga zbadal, da policija v ZDA zapira ljudi. Putin je ob tem izrazil tudi upanje, da to ne bo škodovalo pozitivnemu trendu razvoja odnosov med državama.

Odnosi med državama se ne bodo ohladili

Moskva se je sicer na zaplet sprva odzvala v smislu, češ da so Američani storili nekaj narobe, kmalu pa spremenila ton, ko so v Kremlju ugotovili, da se nekdo iz tajne službe še vedno gre hladno vojno. Pomočnik ameriške države sekretarke za evropske zadeve Philip Gordon je po drugi strani zagotavljal, da zaradi tega ne gre kvariti odnosov med državama.

Pojavile so se tudi teorije zarote, predvsem v Rusiji. Aretacije naj bi tako organizirale 'stare sile' v ZDA, ki jim ne odgovarja izboljšanje odnosov med Washingtonom in Moskvo v zadnjih 18 mesecih, odkar je na oblasti v ZDA Barack Obama. In ob vsem tem bo ameriški senat težje prepričati v ratifikacijo pogodbe o zmanjšanju nameščene strateške oborožitve, ki sta jo spomladi podpisala Obama in Medvedjev.

Obama zapleta še ne želi komentirati, Gibbs pa je dejal, da gre za pravosodno zadevo. Ruskih vohunov sicer niso obtožili vohunjenja, ampak le, da so delovali kot agenti tuje vlade, za kar je najvišja zagrožena kazen petih let zapora. Večina je prav tako obtožena pranja denarja, kar je hujša zadeva in jim v najslabšem primeru grozi 20 let zapora.

Aretacije vohunov

Kot je znano, so v ZDA v nedeljo aretirali deset ljudi, v torek na Cipru pa še enega osumljenca. Po trditvah ameriške zveznega preiskovalnega urada FBI so bile aretacije nujne, ker je eden od osumljencev nameraval zapustiti ZDA. Gre za majav argument glede na to, da preiskava traja že od 90. let prejšnjega stoletja. Večini so namreč prisluškovali, jim prestregli podatke z računalnikov, agent FBI pa se je eni od osumljenk tudi lažno predstavil kot njen upravnik iz Moskve.

Nekdanji visoki uradnik nekdanje tajne službe KGB Oleg Gordievski, ki je leta 1985 prebegnil na Zahod, je povedal, da imajo Rusi v ZDA danes verjetno še okoli 50 takšnih vohunskih parov, ki živijo običajno življenje, v resnici pa so 'krti', ki čakajo na priložnost, da pridejo do uporabnih informacij. Vendar so po njegovih besedah ti vohuni povsem neuporabni.

Nekdanji agent ameriške obveščevalne agencije Cia Robert Baer pa medtem v reviji Time piše, da bi se Rusom bolj izplačalo, če bi odprli uredniško stran časopisa Wall Street Journal in tam izvedeli za skrivnosti politike ZDA do Irana. To bi bilo zanesljivo ceneje, kot porabiti milijone dolarjev za urjenje takšnih 'tajnih agentov', kot je aretirana enajsterica.

Informacije, do katerih bi lahko prišli aretirani ruski agenti, so namreč povsem dostopne bodisi v časopisih, revijah, na internetu, v think tankih bodisi na univerzah in v vladnih dokumentih.