Obama v Selmi: 'Naš pohod še ni končan, treba bo prečkati nove mostove'

Ameriški predsednik Barack Obama je pred več kot deset tisoči ljudmi, zbranimi na mostu Edmund Pettus v Selmi v ameriški zvezni državi Alabama, dejal, da pohod še ni končan, saj bo "potrebno prečkati nove mostove". Hkrati je dal jasno vedeti, da se boj za svobodo in človekove pravice izplača.

Obama se je v govoru ob 50. obletnici s strani policije zatrtega pohoda za volilne pravice temnopoltih dotaknil tudi najnovejših primerov prekomerne uporabe sile ter drugih oblik diskriminacije temnopoltih s strani belih policistov. "Rasistična zgodovina našega naroda še vedno meče dolge sence na nas," je še dejal prvi temnopolti ameriški predsednik. Hkrati je izpostavil pogum in domoljubje tistih, ki so se pred petimi desetletji odpravili na pohod.

Policija v Selmi je 7. marca 1965 razbila načrtovani pohod za volilne pravice temnopoltih od Selme do 86 kilometrov oddaljenega Montgomeryja. Okoli 600 mirnih pohodnikov je napadla z orožjem, gumijevkami, solzivcem in psi. Nasilje v Selmi, ki se ga je prijelo ime krvava nedelja, so ves čas snemale kamere, vzbudilo pa je veliko ogorčenje po ZDA.

Borec za državljanske pravice Martin Luther King mlajši je 21. marca istega leta organiziral nov, uspešnejši pohod, tokrat pod zaščito nacionalne garde in agentov FBI, ki se ga je udeležilo 25.000 ljudi. Še v istem letu so nato v zveznem kongresu sprejeli zakon o volilnih pravicah, s katerim so bili diskriminacijski zakoni po državah odpravljeni.

Za prvega temnopoltega predsednika ZDA je bil nagovor v Selmi občutljiva naloga, saj je bil v zadnjem času tarča očitkov, da se po nemirih, ki so v mestu Ferguson v zvezni državi Missouri izbruhnili, potem ko je policist avgusta 2014 tam ustrelil neoboroženega temnopoltega najstnika, ni dovolj vpel v razpravo o rasnih vprašanjih.

Združenja za državljanske svoboščine poleg tega opozarjajo tudi, da lokalne oblasti volilne pravice, zagotovljene po pohodu v Selmi, danes na sodiščih sistematično izpodbijajo. Ameriško vrhovno sodišče je leta 2013 posamičnim zveznim državam omogočilo spremembo volilne zakonodaje brez odobritve na zvezni ravni, kar je vodilo v uvedbo niza ostrejših pravil za identifikacijo, predvsem na jugu ZDA. Po navedbah kritikov je cilj ukrepov revnim in temnopoltim volivcem otežiti, da bi se jih slišalo.