VIDEO & FOTO: London zavzeli protestniki

Na londonskih ulicah se je dan pred uradnim delom vrhunskega srečanja skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) zbralo okoli 4.000 protestnikov, ki so se pred stavbo centralne banke spopadli s policisti. V stavbe, kjer imajo sedež finančna podjetja, so metali steklenice, razbijali okna in "pozivali k uporu zoper kapitalistični sistem, ki očitno več ne pelje nikamor".

Tiskovna agencija Reuters poroča, da je med 300 in 400 protestnikov napadlo pisarne Royal Bank of Scotland in pri tem vzklikalo: "Te ulice so naše ulice! Te banke so naše banke!" Množica je nosila transparente, vihtela zastave in povzročala hrup s piščalkami. Svoj gnev so zlivali predvsem na finančno industrijo, pozivali so tudi k pomoči revnim, boju proti podnebnim spremembam in koncu posredovanja ZDA in zveze Nato v Iraku in Afganistanu. Vrstili so se vzkliki, kot so "Ukinite denar!" in "Sram naj vas bo!", na transparentih je med drugim pisalo "Kapitalizem ne deluje!", "Ukradli so naš denar!", "Kapitalizem mi je vzel nedolžnost!" in "Ali lahko strmoglavimo vlado? Da, lahko!", s čimer so parafrazirali slogan iz volilne kampanje ameriškega predsednika Obame.

Policisti, ki so posledično razvili eno največjih varnostnih operacij, da bi zaščitili finančne institucije, so podali izjavo, da se nasilje samo še stopnjuje. "Nasilje protestnikov narašča. V nas mečejo kamenje, jajca, sadje, vrečke z barvami..več naših mož je ranjenih. Prisiljeni smo bili uporabiti pendreke, množica pa postaja vse bolj jezna." Policisti so tudi ustavili vojaško vozilo, na katerem je pisalo RIOT (izgred, op. a.) in aretirali 11 oseb, ki so imele oblečene lažne policijske uniforme, in še osem drugih. Proti večeru se je stanje začelo umirjati.

Protestniki, med njimi okoljevarstveniki, protiglobalisti, anarhisti, študenti, sindikalisti in nasprotniki vojne, so sicer demonstracije poimenovali "Financial Fools' Day", ker protesti sovpadajo z današnjim datumom.

Vrh G20: Spektakel za javnost?

Voditelji G20 se bodo v četrtek sestali na vrhu, ki ga nekateri označujejo za prelomno svetovno gospodarsko srečanje, drugi pa le kot spektakel za javnost. V britanski prestolnici bodo nadaljevali z razpravo, ki so jo začeli na sploh prvem vrhu G20 novembra lani v Washingtonu, ko pa korenitejših predlogov reform niso potrdili. Sprejeli so le izjavo, v kateri so se zavezali k načelom odprte trgovine, svobodnega tržnega gospodarstva, protikrizni monetarni in fiskalni politiki, sodelovanju pri oživitvi globalnega gospodarstva in k sprejetju potrebnih reform v svetovnem finančnem sistemu.

Trenutne gospodarske razmere zaradi povečevanja brezposelnosti v nekaterih državah že povzročajo resno socialno stisko. Očitno je tudi že, da je kriza precej bolj, kot je bilo pričakovano, prizadela države v razvoju, zaradi česar bi lahko po opozorilih ZN prišlo do poglabljanja revščine, humanitarne krize in nazadovanja pri doseženih razvojnih ciljih tisočletja.

Potrebne korenite spremembe

Sodeč po izsledkih javnomnenjske raziskave, ki je potekala v 29 državah, je več kot 70 odstotkov ljudi prepričanih, da so v načinu upravljanja svetovnega gospodarstva potrebne korenite spremembe, 68 odstotkov pa jih meni, da so spremembe potrebne tudi v domačem gospodarstvu. V državah G20 sta oba deleža za nekaj odstotnih točk manjša, a še vedno zelo visoka. Le v Rusiji, Mehiki, Indiji in na Japonskem ni večinske podpore spremembam v upravljanju svetovnega finančnega sistema.

Ne glede na končni izid srečanja pa bo londonski vrh prava varnostna nočna mora za britansko policijo. Za operacijo Glencoe, kot se imenuje načrt za varnost voditeljev G20, ki se že zbirajo v britanski prestolnici, je predvidenih 84.000 policijskih delovnih ur, samo zagotavljanje varnosti pa bo oblasti stalo blizu deset milijonov funtov.

Varnost bo okrepljena v samem mestnem središču, pa tudi v njegovi okolici. Policija se namreč po protestih minuli konec tedna boji izbruha nasilja bolj militantnih protiglobalističnih skupin. Še posebej neprepustna bo varnost na samem prizorišču srečanja, v sodobnem konferenčnem centru ExCel v nekdanjem pristaniškem delu Docklands, ki je slavnostno odprtje doživel leta 2000.

Obama v Londonu

Ameriški predsednik Barack Obama je trenutno finančno in gospodarsko krizo označil za najhujšo v času po drugi svetovni vojni. Da bi zagotovili, "da se takšna kriza ne bo več ponovila", jo moramo rešiti skupaj, je dejal po današnjih pogovorih z britanskim premierjem Gordonom Brownom v Londonu.

Obama je v London dopotoval na zgoraj omenjeno srečanje skupine G20. "Z izzivi se lahko spopademo le skupaj," je dejal ter pozval k sprejemu strožjih pravil za svetovni finančni sistem. Brown in Obama sta se jasno izrekla zoper protekcionistične ukrepe v podporo domačim gospodarstvom. Obama je zanikal, da bi med ZDA in Evropo prišlo do spora glede nekaterih programov pomoči v boju zoper krizo. Vse pomembnejše industrijsko razvite države so pripravile ukrepe, je pohvalil prizadevanja partneric, a dodal, da v posameznih državah izhajajo iz različnih položajev.

Brown na svetovnem finančnem vrhu pričakuje težka pogajanja. Velika Britanija in ZDA sta odločeni, da se skupaj zoperstavita gospodarski krizi, ki "je brez primere", je dejal po srečanju z Obamo. Gre za globalno krizo, na katero je treba odgovoriti globalno, je poudaril.

Poudaril je odločenost voditeljev 20 industrijsko najbolj razvitih držav, da bodo v Londonu sprejeli dogovor o reformi svetovnega finančnega sistema. "Še nikoli ni bilo takšnega mednarodnega sodelovanja," je dejal. Tako Obama kot Brown sta se zavzela za obsežen nadzor svetovnega finančnega sistema. "Brez nadzora si gospodarstvo ne bo opomoglo," je dejal Brown.