Ameriški predsednik Barack Obama je danes na univerzi George Washington v prestolnici ZDA govoril o težavah s proračunskim primanjkljajem in predstavil načrt, s katerim bi v naslednjih 12 letih zmanjšal proračunski primanjkljaj za 4000 milijard dolarjev.
Obamov načrt predvideva znižanje primanjkljaja na ne več kot 2,8 odstotka celotnega BDP do leta 2015 in potem naprej. Primanjkljaj se trenutno giblje okrog 10 odstotkov BDP. Predsednik je s svojim predlogom odgovoril na kritike, da se je poraba v njegovem času razpasla čez vse meje in napadel predlog republikancev za zmanjšanje porabe v naslednjih 10 letih za 5800 milijard dolarjev.
Predlog republikancev je označil za napad na srednji razred in reveže, ki ni resen, saj meče skozi okno tisoče milijard dolarjev za davčne olajšave za bogate. Republikanci nasprotujejo povišanju davkov, Obama pa je v govoru ponovil, da brez tega ne bo uravnoteženega proračuna in zmanjšanja javnega dolga, ki se približuje 100 odstotkom celotnega BDP.
Obamov govor je bil predvsem političen, saj služi, kot podlaga za pogajanja s kongresnimi republikanci o zmanjšanju primanjkljaja in dolga, ki jih je napovedal za maj. Potekala bodo pod vodstvom podpredsednika Josepha Bidna. Težave za visok primanjkljaj in dolg je Obama zvrnil na čase, ko je ZDA vodil republikanec George Bush, ko se je poraba povečevala.
Predsednikov predlog večinoma sledi priporočilom dvostrankarske komisije, ki je decembra priporočila boleče ukrepe za vrnitev fiskalne stabilnosti. Obama je napovedal, da bo s svojim predlogom za vsak dodaten dolar višjih davkov našel tri dolarje znižane porabe. Prav tako želi uvesti sistem avtomatičnih sprožilcev za znižanje porabe, če kongres ne bo sposoben sprejeti ustreznega proračuna. To bi se zgodilo tudi v primeru, če do leta 2014 projekcije dolga do konca desetletja ne bodo pokazale padanja.
V krčenje porabe je tokrat vključen tudi obrambni proračun, saj je Obama prepričan, da imajo s sedanjim sistemom po letu 2025 zagotovljenih le toliko prilivov, da pokrijejo stroške obresti javnega dolga, zdravstva in pokojnin. Za vse drugo pa bodo morali plačati z izposojenim denarjem. Obrambi se tako obeta 400 milijard krčenja porabe v 12 letih.
Republikanci so Obamov predlog nemudoma kritizirali kot nezadostnega in neizvedljivega ter izrazili odločno nasprotovanje višanju davkov. Demokratom pa v predlogu med drugim ni všeč predvsem omejevanje porabe v programu zdravstvenega varstva za upokojence in upočasnjevanje rasti porabe v drugih socialnih programih. V petek so se pogajalci obeh strank uspeli dogovoriti o krčenju porabe v letošnjem proračunu v višini 38 milijard dolarjev, čakajo pa jih še pogajanja o povišanju meje javnega dolga, kar morajo končati do sredine maja, nato pa se bodo začeli pogovori o proračunu za leto 2012.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.